Samozaložba
Datum izida: 10. 9. 2020
Produkcija: Žiga Fabbro & Samo Turk
Dolžina albuma: 36.04 min
Zvrst: Etno/Folk/Jazz
Ocena: 8.0/10
Samo Turk in Žiga Fabbro sta glasbenika, ki se poznata že zelo dolgo. Skupaj igrata v različnih glasbenih navezah skoraj dve dekadi. Mdr. v skupinah Strawberry Jam in Toxine, prav tako pa skupna udejstvovanja beleži preigravanje glasbe Franka Zappe. Ampak res? Kje so Toxine in kaj je ostalo od te sila obetavne obalno primorske eksperimentalne zasedbe? Mar le še duo Fabbbro/Turk?
Kakorkoli, fanta sta v letošnjem letu končno izdala album, vpisan pod skupni projekt Fabbro/Turk in nazivom »Eternal Duality«. Kot pove naslov albuma, je vložek obeh gradnikov projekta enakovreden in zapisan brezkončnemu glasbenemu raziskovanju. Pihala in klasična kitara. Njun medsebojni pletež. V rokah dveh glasbenikov in v jeziku visoko spravljive medsebojne kemije zaznavanja.
Pretežno gre za reinterpretacije del tujih avtorjev. Ena skladba (Uncle Frank) je avtorska, se pravi Fabbrova, ostale so priredbe. Kar poslušamo, je etno/folk z vplivi jazza in klasične glasbe in obenem album z zaznavnim mediteranskim temperamentom, recimo severno jadranskim oziroma obalno primorskim. Pri tem sta skozi samosvoj preplet pihal in strun našla zvrhano mero iznajdljivosti, skozi katero sta postregla s šegavimi reinterpretacijami avtorskih skladb Bele Flecka (Lover’s Leap) in pa denimo dobro znane Sonatine Mexicane, avtorja Carla Domeniconija, ki se nahaja na »Eternal Duality« v kar treh različnih verzijah, ki bi jih pravzaprav lahko združila v eno daljšo kompozicijo.
Samo Turk in Žiga Fabbro sta material, ki se nahaja na albumu, odigrala skupaj. Koncertno. Material je bil posnet na Waldorfski šoli v Ljubljani med februarjem in julijem letos. Nagovarja lagodno, igrivo, poskočno, radoživo, in kar je najbolj pomembno, v vsem kontemplativno.
Predvsem je zabaven avtorski komad Uncle Frank. Fanta si pač privoščita več eksperimentalnih manevrov in pustolovščin svobodnjaškega »čudaštva«. Torej, posvetilo Franku Zappi. Reč ne preseneča, ko se ozreš po karieri obeh glasbenikov. Gre za najdaljšo kompozicijo celotnega albuma. Je izrazito razrahljana in postreže z visoko goščo raznolikih atonalnih viž, ki se navezujejo druga na drugo. Naklonjenost liku in delu Franka Zappe sploh ne preseneča. Torej, predstavljajte si kombinacijo klarineta in klasične kitare, ki v partiturah navdahnjeno sledijo tistemu, kar je nekoč pisal in skladal stric Frank. Izredno posrečena popestritev albuma, odklon k avantgardni rock in jazz fuziji. Fanta nista pozabila tudi na dodatne zvočne zanke, ki brez težav asociirajo na Frankove inovacije, s katerimi je bil v svojem neusahljivem vizionarstvu že v sedemdesetih daleč pred ostalimi oziroma časom.
Zabaven in v vsem zanimiv izdelek zlitja dveh glasbenih svetov, dveh glasbenih entitet, v visoko spravljivem in kontemplativnem glasbenem dialogu dveh glasbenikov, v simbiozi posebne vibracijske zgodbe, ki se utelesi le, ko se znajdeta skupaj ta dva fanta. Možakarja ne prinašata glasbene revolucije, pa vseeno v vsem zabaven in samosvoj izdelek. Pri tem gotovo nista rekla zadnje. Zagotovo ne, zato bomo z velikim zanimanjem spremljali, kakšne poteze artizma bosta odmerjala v prihodnje. Nemara je prav tale album novi temelj rojstva kakšne nove adventivne in drzne glasbeno eksperimentalne skupine. Pustimo se presenetiti.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Lover’s Leap (04:00)
2. Sonatina Mexicana I (02:10)
3. Sonatina Mexicana II (New Age Version) (02:20)
4. Sonatina Mexicana III (03:00)
5. Beneath An Evening Sky (05:45)
6. Joropo Jam (04:34)
7. Uncle Frank (08:30)
8. Strange Love (05:47)
Zasedba:
Žiga Fabbro – alt saksofon, klarinet, klavitaure, FX
Samo Turk – klasična kitara, FX
