Samozaložba
Datum izida: 15.12.2018
Produkcija: Matej Pečaver
Trajanje albuma: 33.42 min
Zvrst: Alternative Rock / Punk Rock
Extaza so slovenski punk rockerji, točneje trio, ki je nastal že v začetku devetdesetih, vendar pa vse do sredine decembra 2018 ni uspel naleteti na pravo zvezdno konštalacijo, da bi že kdaj prej spravil od sebe vsaj svoj studijski prvenec. No, tu je naposled »Alkimija«.
Fantje so z “drugega planeta”. Če že ne to, pa najmanj iz drugega časa. Vskočili so v časovni stroj in se premaknili za dobrih 25. let v sedanjost. To začutiš takoj. Extaza ustvarja preproste skladbe, ki gravitirajo sicer proti osnovi drži punk rocka, kjer ne manjka vedre note vokalne interpretacije, kot tudi ne poezije, kjer se čuti, tisto party time koketiranje, ki ga je trivialno in (skoraj bizarno) preprosto ponotranjila ekspanzija Greendayevskega veseljaštva, prav tako pa nosijo Extaza tisti veseli in radostni vibracijski štos, ki so ga nekoč davno tega, za razliko od svojih »destruktivnih« punk sodobnikov britanskega otočja, pričeli vpeljevati v rock’n’roll ameriški The Ramones. Zato ne čudi raba triakordnih harmoničnih linij svete preproščine, ki se pogosto razvijajo v varnem zavetju durovskih lestvic.
Torej nobene težke glasbene filozofije ali izpovedne revolucije ne ponujajo v komponiranju Extaza, kar obenem pomeni tudi to, da zelo slabo prenašajo sleherno komponistično kompliciranje. So pa kitare lahko v rifih konkretno ostre, nabrite in v produkciji odločno porinjene naprej, kar nekako nagovarja na to, da se je nekoč poslušal in v garaži igral tudi metal, točneje kar old school thrash metal.
»Alkimija« je svoj album, svoja štorija. Njegova prednost je, ne glede na to, da je zelo predvidljiv in trivialno rešljiv, prav v tem, da je generacijsko izgubljen v času in prostoru, oziroma da njegov izid zamuja na prizorišču za več kot dve dekadi. Za orientir kam pokaže kompasna igla v izpovednem oziru, se je treba vseeno okleniti nekaj primerjav. Vsa reč zna biti na hitro iz glave povedano, všečna prej poznavalcem starih Big Fot Mama, ali »zibajočega se« Lovšina ter njegovih Sokolov, kot česar koli kar je prišlo ven na slovenskem rock zemljevidu kasneje, to je v post milenijskem obdobju in nosi predznak punka.
V glasbenem oziru delujejo Extaza danes nekoliko arhaično, čeprav jih vleče nad gladino možne »muzejske izpovedne spetosti« konkretno nadistorziran, nazobčan in navito našobljen zvok kitare, s katerim kompenzirajo golo trivialnost, saj lahko delujejo nekatere skladbe v iskanju neposredne drže, občasno skoraj pootročeno, če ne kar naivno. Gledano seveda skozi prizmo današnjega časa razvojnih dometov slovenskega rocka. Zanimivejše delo na albumu je polka punk koračnica V tvojih očeh, ki na sredini kanček umirja hitrostni razvoj dogodkov albuma, z všečnim (skrajno minimaliziranim) kitarskim okraševanjem, ki pa ne presega preproščine kakšnih The Drinkers.
Kratko, jedrnato in naravnost v tarčo! Zelo sproščen in lahkoten rock album. “Alkimija” izraža to, da se je bend razvijal povsem po naravni poti in bend brez skrivalnic ter brez dobrih stricev, ki bi iz ozadja z bombončki razvajali in podpirali skupino. Ta trio se je moral vedno za vse boriti torej sam. Za dosego vseh ciljev in naposled tudi za ta album. Tu ni nobene šminkerije, zgolj absolutna iskrenost. Definitivno bend, ki prevzema v polnem odmerku, ko se srečaš z njim na odrih in bend, ki je hvala bogu, od sebe le spravil naposled studijski prvenec. Ta deluje s svojim »old school« pristopom v današnjem času, najmanj ljubko nostalgično, če že karakterno ne zmore presenetiti. S svojo pretežno veselo, optimistično zazrto naravo, lahko zabava poljubnega poslušalca tudi v trenutkih, ko mu v vsakdanu ne gre vse po načrtih. Dobrodošli med živimi fantje!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 7.5 / 10
Skladbe:
1. Do roba neba
2. Naša pista je lajf
3. Ta cvet
4. Moja si ti
5. V tvojih očeh
6. Minutes Away
7. Alkimisti
8. V ritmu sanj
9. Hvala ti
10. Zen moment
Zasedba:
Dani Polajnar – vokal, kitara
Martin Valič – bas kitara, spremljevalni vokal
Aleš Korošec – bobni
Sodelujoči glasbeniki
Andrej Zevnik – kitara na skladbah št. 1., 4., 5. in 8.
Žiga Kožar – bobni na skladbi št. 5
Kaja Polajnar – spremljevalni vokal na skladbi št. 10
