Založba: Napalm Records
Datum izida: 7. 6. 2024
Produkcija: Tom S. Englund & Jonas Ekdahl
Dolžina albuma:
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 9.0/10
Evergrey, so lahko rečemo, dolgožive legende progresivnega metala iz Švedske. Najnovejši studijski album, to je štirinajsti po vrsti, »Theories Of Emptiness« ne kaže nikakršnih znakov, da bi se kvintet kakorkoli ustavljal. Tudi v kreativnem učinku, kar pomeni, da kvaliteta vsebine ‘sliši’ strogo vštric kvantiteti izdaj v zadnjih nekaj letih, s čimer so Evergrey ena redkih skupin z daljšim stažem delovanja, ki se lahko s to ‘neusahljivo kreativnostjo’ jasno in glasno pohvalijo.
Tega kar je zapisano v izteku zadnjega stavka uvoda jim ne more odvzeti nihče niti na najnovejšem studijskem albumu »Theories Of Emptiness«. Tom S. Englund, gonilni pogonski motor kvinteta, ki ostaja v članstvu vrsto let enak – to pa je v sosledju izdanih albumov tudi bistveno za vzdrževanje izjemne kemije in kreativnosti, se ne ustavlja. Evergrey ne smejo torej zapasti v izpuhtelo ‘ponavljanje’ prežvečenih idej, ki so jih v preteklosti že uporabljali.
Da ne bo pomote. »Theories Of Emptiness« je vse kar se od Evergrey v letu 2024 tudi pričakuje. Vsi bistveni elementi, ki definirajo lik in delo te vrhunske zasedbe, so (znova) tu. Ostajajo tu. Na branikih artističnega garaštva, ki ostaja navdušujoče tudi dalje. A je album znova posegel po nekaterih rečeh, ki presenetijo in dokazujejo, da ostaja ‘inovacija’ in izogibanje stagnaciji (kar je nasprotje ‘progresivnosti’) vodilo Englunda in ekipe tudi na novonastalih 11. studijskih kompozicijah. Da bo album posegel po izraznih novitetah je potrdil tudi single za skladbo Cold Dreams (v kateri sodeluje z ‘growl’ vokalom tudi Jonas Renkse iz zasedbe Katatonia). Ena najbolj progresivno zastavljenih kompozicij s konstantno gradacijo raznolikega preliva motivnih struktur. Agresivni deli se izmenjujejo z mirneje zastavljenimi pasažami. Na vsakem koraku. Aranžiranje vokalov je posebno v tej skladbi in temu ne sledi nobena albumska kompozicija več. Atmosferični kontrasti so posledično izrazito intenzivirani in komad je na enem mestu vse kar razumemo pod oznako Evegrey v letu 2024! Drzna in ambiciozna izbira skupine glede albumskega singla, ki je ob izidu tako nakazal da prinaša novi album artistični odklon od predhodnika »A Heartless Portrait (The Orphean Testament)« (2022, RockLine recenzija).
Da so z nami Evergrey, kot jih želimo potrdi takoj uvodna Far From The Sun, ki je tipični ‘Evergrey grabežljivec’ z enim najbolj privlačno zapomnljivih refrenov, kakršne znajo Evergrey nizati skozi albume (sled s skladbo Omnious preteklega albuma je neizbrisljiva). Komad zleze takoj pod kožo. Hipnotičnost križana z ‘nasršeno’ masivno produkcijsko rušilnostjo agresivnega fraziranja. Englund ostaja z vokalom fascinanten gradnik izpovedno izraznosti elementarnih biti artistične izpovedi skupine. Esencialna je vrednost takšnega – hipoma prepoznavnega, vokala. Takoj za njo sledi Misfortune, ki potrdi ‘eksperimentiranje’ z rečmi, ki jih Evergrey niso preizkušali. Refren je aranžiran z ‘diktati množic’, kar je močno popularizirano zadnja leta v pop glasbi, kar pa so Evergrey integrirali v svoj artizem tako pretkano, da ta inovacija v vsem zadržuje glasbeni dosje skupine. Pravzaprav dodaja vanj novo vrednost. Svežino. Potrjuje, da se Evergrey razvijajo dalje.
Nov artistični sveženj briljantne uravnilovke med komponistično kompaktnostjo ultra-nalezljive muzikalnosti (refrenski napevi) ter strogo progresivnometalskimi triki, učinkuje v vsem prepričljivo in prevzetno. Tu so atmosferični prevrati, ki dostavljajo moment nepredvidljivega razvoja dogodkov, obenem pa vzbujajo v poslušalcu nenehno željo po odkrivanju albuma. Ta zgrabi resnično ‘peklensko’ po nekaj rotacijah v predvajalniku. Skladbi, kot sta We Are The North (z izrazito riffovsko nasršenostjo), pa To Become Someone Else sta takšna primera ‘progresivne razgibanosti’ po tipski ‘Evergrey recepturi’! Uravnilovko k temu postavljajo deli albuma, ki so kompaktneje komponirani. Single Say. Ta znova intenzivira muzikalno grabežljivost. Vrhunec je refrenski napev, ki gotovo prinaša ljubiteljem te skupine enega izmed bodočih koncertnih favoritov. Tak moment je tudi ‘heavymetalsko klasično napadalna’ in neposredno usekana One Heart. S podobno energijo, a nekaj manj rifovske ‘nasršenosti’ nagovarja tudi Our Way To Silence proti koncu albuma, ki ga atmosferično sklene (krajši progresivno-rockovski) naslovni instrumental, podkrepljen z žensko naracijo.
Melanholija, koprnenje, mračnjaštvo. Produkcija zadržuje vse te elemente, ki definirajo Evegrey. Baladna Ghost Of My Hero je v intenziviranju te sladko grenke bolečine posebna fascinacija albuma in hkrati intenzivneje izpostavlja vso kvaliteto Englundove vokalne podoživetosti. Vokalist potrjuje izredno zrelost vokalnega prilagajanja glede na izplen magnifikacije same sporočilno vrednost skladbe. To pride z leti. Z izkušnjami.
Skratka. Album »Theories Of Emptiness« je nov briljantno realiziran cilj skupine. ‘Inovacije’ so spretno vtkane v artizem skupine. Spretno ‘vpite’. Album, ki nosi zaznaven artistični odklon, bo navdušil vse privržence skupine. To je nedvomno. Obenem pa dokazuje, da se bend artistično nikakor ne ustavlja, da ne stagnira, pač pa artistično zori in se razvija dalje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Falling From The Sun
2. Misfortune
3. To Become Someone Else
4. Say
5. Ghost Of My Hero
6. We Are The North
7. One Heart
8. The Night Within
9. Cold Dreams
10. Our Way Through Silence
11. A Theory Of Emptiness
Zasedba:
Tom S. Englund – vokal, kitara
Henrik Danhage – kitara
Rikard Zander – klaviature
Jonas Ekdahl – bobni
Johan Niemann – bas kitara
Gostujoča glasbenika:
Jonas Renkse – vokalni duet na skladbi št. 9
Salina Englund – spremljajoči vokal na skladbi št. 9
