Evergrey (plus: Inner Vitriol & Klogr)
sreda, 4. 12. 2024
Zagreb / Močvara / Hrvaška
Dobri dve leti sta minili, kot bi trenil od očesom, odkar smo uživali na koncertu Evergrey v Ljubljani. Glede na staž skupine, lahko že rečemo, da gre danes za vrsto legend na svetovni sceni progresivnega metala. Je pa to ena tistih neverjetno marljivih zasedb pri kateri kreativnost ne usiha niti po treh krepostnih dekadah delovanja po njeni ustanovitvi. Studijski albumu si sledijo na redni bazi presledka dveh let in kakovostno ne kolebajo. Vsi po vrsti vzdržujejo izjemno komponistično odličnost. Tudi najnovejši “Theories Of Emptiness” (2024, RockLine recenzija) je tak dokaz. Skupina je tako odrinila v pozni jeseni letos na novo evropsko turnejo da ga predstavi. K sreči se je eden izmed novih datumov znova pojavil v prikladni bližini Sloveniji, zato nam druženje z Evergrey tokrat v Zagrebu, kjer so nazadnje nastopili leta 2019 nikakor ni smelo ubežati. Evergrey so tega večera nastopili v zagrebškem klubu Močvara skupno še tretjič. Kdor je Evergrey kdaj že spremljal v živo, ve da lahko pričakuje od perfekcionizma tega švedskega kvinteta, le najboljše.
Znova pa sta tudi tokrat skrbeli za uvodno ogrevanje dve predskupini. Prvi so na oder krenili ob sedmi uri zvečer Italijani Inner Vitriol doma iz Bologne. Ti so se pridružili turneji dan prej, ko so odigrali prvi koncert v Beogradu, na predhodnih koncertih iste turneje pa je namreč ta vloga pripadala švicarsko-italijanski progresivnometalski navezi Virtual Simmetry, ki smo jih gledali že dve leti prej v ljubljanskem Orto baru. Inner Vitriol so neke vrste dolžniki. Od leta 2007 delujejo, v žepu pa imajo en pravi studijski album “Into The Silence I Sink”, ki so ga izdali že leta 2012 in je v času izida zaradi izjemne kvalitete med tisti, takrat dvignil precej prahu. V letu 2023 je bend pričel znova kazati povečane kreativnosti. Izšla sta singla Endless Spiral in predelava Premiata Forneria Marconi originala – kultnih italijanskih progresivnih rockerjev iz sedemdesetih, za skladbo Impressioni di Settembre, kot tudi koncertni dokument “Live In Moscow”. Kvartet sestavljajo danes originalna člana bobnar Michele Panepinto in basist Francesco Lombardo ter kitarist Michele Di Lauro in vokalist Gabrielle Gozzi. Slednji se je denimo znašel 3. 3. 2023 v Ljubljani z zasedbo Temperance, ko so ti ogrevali občinstvo pred nastopom Tarje. Pol ure je pripadlo zasedbi Inner Vitriol, kar je bilo dovolj za uvid, da gre za izjemno kvalitetno zasedbo, ki razvija v klasičnem, poslušljivem formatu progresivnega metala, občutno mero temačnega teatra in melanholije, kar jih gotovo na nek naćin zbližuje tudi z vsemi, ki so prišli tega večera v Močvaro poslušati prvenstveno Evergrey. Dobro naoljena ekipa, Gozzi je vokalno močna entiteta, uigranosti ekipi ne primanjkuje. Koncert so odprli s starejšo Slowly She Dies ter polagoma stopnjevali atmosfero skozi nastop, predvsem pa novo najdeno navdahnjenost potrdili z odlično predelavo legendarnih Premiata Forneria Marconi, že omenjeno Impressioni di settembre ter za njo novim odličnim avtorskim singlom Endless Spiral, ki je prevzela zlasti z dominantnim refrenskim napevom. Čakamo torej na nov album skupine.
V nadaljevanju je ob osmi uri pripadel oder še eni italijanski zasedbi. Klogr (berite: ‘Key-log-Are’). Gre za skupino skvašeno s povsem drugačnega testa, ki skrbi v izrazoslovju za ekspoze čokatih, nižje uglašenih fraz s katerimi gradi masivni zvočni zid, obenem pa vzdržuje v kompozicijah jasno sledljivo grabežljivo muzikalnost. Klogr veljajo za izkušeno formacijo. V žepu s štirimi albumi. Najnovejši in četrti “Fractal Realities” je izšel konec letošnjega oktobra, bend pa mu je med nastopom naklonil daleč največ pozornosti, saj ga je skoraj odigral v celoti. Skupini poveljuje na odru njen edini originalni član, to je karizmatični vokalist in kitarist Gabriele “Rusty” Rustichelli, v katerega je bila usmerjena pretežna doza reflektorske svetlobe med predstavo. Solaž skorajda ni, ali so skleščene na minimum. Za njih skrbi Rusty v mid-eight pasažah, vse pa je osredotočeno na masivno kotaleči drive fraziranja dveh kitar in čvrsto ritmiko, ki stoji v ozadju. Skupine se zavoljo tega oprime predznak alternativnega in bolščav rifovski zid ter enostavne, a grabežljive figure, znajo spodbosti k zanimanju tudi kakšnega ljubitelja njihovih rojakov Lacuna Coil. Predstava je bila vizualno podprta tudi s projekcijskim platnom, ki je bilo nameščeno takoj za Rustyjem. Možje so dejansko navdušili z globino atmosfere, ki so jo vzpostavili med predstavo in ki ni popuščala zato tokrat ni bilo prostora za ravnodušje. Za vse, ki iščete takojšen stik z močno rifovsko zaveso, ki drži kvišku melanholično, a grabežljivo muzikalnost, so Klogr tega večera predstavljali zagotovo vrsto silno všečnega novega odkritja na sceni! Bend, ki je komad sklenil s skladbo Guinea Pig vzeta iz prvega EP-ja “Till You Turn” (2013) natanko ve kaj ustvarja, razvija svojo glasbeno usmeritev in ji artistično strogo sledi. Izjemno prepričljiva predstava.
In Evergrey. Ob deveti uri in petnajst minut. Zanimivo je da v naši regiji ta, sicer svetovno izjemno cenjena in dovolj dobro znana zasedba, ne more zbrati na koncertu okrog 300 ljudi. Tudi pred dvema letoma v Ljubljani, je bila številka približno enaka, kot tokrat v Zagrebu. Vendar pa so njeni privrženci naravnost goreči in fanatični. Kup Slovencev se je pripeljalo do Zagreba tega večera in ker je Močvara po obliki nekoliko širša in krajša od Orto bara, je klub dajal vtis prijetne zapolnitve.
Bend je dostavil natanko to po kar smo prišli in kar smo pričakovali. Superiorno predstavo. Brez zavor. Suvereno, z vso močjo. Silovito. Uigranost kvinteta je pravzaprav brezhibna. Čuti se izjemna povezanost članov, kar potrjuje serialna revija odličnih studijskih albumov (v zadnjih petih letih so izšli kar štirje) ter seveda stabilnost postave, kjer ni nikakršnih skrivalnic in kjer poveljuje izredna medsebojna tovarišija. Glavnina šova je odpadla na predstavitev najnovejšega, odličnega “Theories Of Emptiness” albuma. V bistvu je bilo kanček presenetljivo le to, da skupina (z izjemo najnovejših skladb) ni odigrala niti enega komada, ki ga ne bi že slišali pred dvema letoma v Ljubljani. Vnemar tej opazki, pa je bilo jasno, da se s tem tega večera v Zagrebu ni obremenjeval prav nihče. Skupino je držal na krilih neverjetno goreč in srčen entuziazem ter navdušenje obnorelih privržencev, ki so posebej divje noreli v prvih petih vrstah in z Englundom obvladovali prav vsak odpeti verz. In prav ta vez med publiko in predstavo skupine, ki se je v hipu vzpostavila v tem odličnem klubskem prizorišču, je bila glavna dodana vrednost predstave, ki je vzela sapo. Kemija je bila izjemna! Prasketanje vseh isker in salv prebitkov energije. Bombastično. V zvoku so občasno kitarske fraze preglasile ostale gradnike, pri čemer so jo najslabše odnesle klaviature Rikarda Zanderja, ki je bil tako ali drugače težje opazen in stisnjen v ozadje malega klubskega odra. A taisti problem glede zvoka je bil slišen tudi pred dvema letoma v Ljubljani. Zato smo tudi ta Evergrey koncert spremljali v večji meri pri mešalni mizi (v ozadju), kjer je bila zvočna slika najbolj sprejemljiva.
Pomembna opazka! Evergrey imajo novega bobnarja! To je Norvežan Simen Sandnes, ki je sodeloval pred priključitvijo k Evergrey z zasedbami Temic, (norveških!) Shining in Arkentype. Že ob prihodu na oder in v prvih taktih uvodne Falling From The Sun, se je Simen divje razstrelil na svoji bobnarski utrdbi. In ta podivjanost ni usihala. Z novim valom svežine so Evergrey torej prestali rokado na tej poziciji brez pretresov. Poveljnik in glavni pogonski motor skupine v vseh ozirih, to je karizmatični pevec in kitarist Tom S. Englund ostaja vokalno odličen, druga velepomembna entiteta skupine pa je seveda Henrik Danhange! Neulovljivi kitarski virtuoz, ki je znova osupnil z nekaterimi vragolijami ob katerih zastane dih. Odlično je bilo iz neposredne bližine opazovati odrsko komunikacijo med člani skupine, kjer se vse pretežno rešuje s strogim fokusom, ko v zahtevnih delih spremljajo drug drugega. Basist Johan Niemann, ki basira pri Evegrey že petnajsto leto, je večkrat odkorakal z leve pozicije do Sandnesa, ali Zanderja, ki je bil ‘zakrit’ v ozadju. Izjemna izvedba. Nič jim ne uide. To velja tudi za kitare v tercah med Englundom in Danhangejem, ki so umerjene na švicarsko natančnost!
Najboljši koncerti se odvrtijo v hipu. Tudi tokratni koncert zasedbe Evergrey je dostavil takšno izkušnjo. Repertoar je pretežno oprtan z materialom z izdanih albumov v pretekli dekadi. Edina točka, ki sega dlje v preteklost delovanja skupine, je bila ‘izstreljena’ v Močvari v dodatku, to je A Touch Of Blessing iz konceptualnega albuma “The Inner Circle”, ki praznuje v letošnjem letu 20 obletnico in se sicer redno pojavlja v repertoarju turnej skupine. Človek bi si zaželel kakšno popestritev, kot bi bila izvedba npr. Waking Up Blind, a okej. Bend je sklenil koncert v slogu začetka. Z najnovejšim albumom “Theories of Emptiness” in vrhunsko Our Way Through the Silence, ki je z mero vrhunskega drama teatra in bombastike še zadnjič dvignila kvišku Močvaro!
Kaj poreči za konec? V bistvu nič takšnega in bistveno novega, s čimer ne bi pospremili že recenzijo Evergrey koncerta pred dvema letoma v Ljubljani. Magija in perfekcija. Nemara kanček, a le za kanček, da se je začutila blaga zadržanost, saj bend ni bil tako zgovoren, kot pred dvema letoma v Ljubljani, ni pa pozabil po koncertu priti med privržence, se fotografirati z njim in deliti podpise. V ustaljenem ritualu svojih turnej! Evergrey ostajajo torej visoko naoljena in filigransko uigrana ekipa, ki še naprej vzdržuje vrhunsko izvedbeno formo na svojih koncertih. Ko se njihov koncert sklene te pripravijo do tega, da pričneš v istem trenutku odštevati dneve do novega snidenja z njimi, kar je še eno izkazilo koncertne neprebojnosti skupine!
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Inner Vitriol – setlist:
1. Slowly She Dies
2. The Frozen Wind
3. Butterflies
4. Impressioni di settembre (orig. PFM)
5. Endless Spiral
Klogr – setlist:
1. Hysterical Blindness
2. One of Eight
3. Face the Unknown
4. Lead Wings
5. Whale Fall
6. Gravity of Fear
7. Waking World
8. Unspoken Words
9. The Twisted Art
10. Guinea Pigs
Evergrey – setlist:
1. Falling From the Sun
2. Say
3. Midwinter Call
4. Distance
5. Eternal Nocturnal
6. A Silent Arc
7. Call Out the Dark
8. One Heart
9. Where August Mourn
10. Weightless
11. Missfortune
12. Save Us
—dodatek—
13. A Touch Of Blessing
14. King Of Errors
15. Our Way Through the Silence
