Založba: Celinka
Datum izida: 01.09.2018
Producent: Dejan Berden
Ethnotrip so v letih delovanja razvili samosvojo kemijo. Samosvoj pletež instrumentalne igre, ki mu seveda poveljuje prikupen in nenehno koprneč ženski vokal. Preizkusili so se v lepem svežnju etno avantur. Če je bil istoimenski studijski prvenec sicer še nekoliko previden in vljudno zadržan, je naslednik »Kdo bo pil iz bistrega studenca« dokument, na katerem so Ethnotrip nekako prignali (re)interpretacijo pesmi tradicionalnega ljudskega glasbenega izročila in melosa z domačih, pa tudi drugih koncev (Balkan), v svojem glasbenem vizionarstvu do izpovednega maksimuma.
Pa so se Ethnotrip končno »razpalili« tudi avtorsko. To namreč največ šteje. Kakorkoli obračaš. Lahko si »glasbeni doktor« določenega žanra, ne glede na to kako do njega pristopaš,bodisi kot dlakocepski posnemovalec ali razgaljeni improvizator, ki izvirnik po strukturi tako zasuka, da ti mora nato nekdo kasneje razložiti, da gre za priredbo. Ethnotrip so že s preteklima dvema albumoma opozorili, da gre za izredno kakovostno folk/jazz/pop entiteto oziroma glasbeni kolektiv sestavljen iz petih izredno talentiranih in pretanjenih glasbenikov, na čelu z vokalom, ki nagovarja izredno milo in brhko ter se mu zaradi »vabljivosti«, seveda stežka upreš.
Vsekakor vzdržujejo tipski karakter prekmurskega melosa, ki slikovito oživlja melanholijo in mistiko. So pa zvesto zavezani enemu temeljnih postulatov. Zadržujejo vseskozi izrazito muzikaličnost in v komponiranju od tega niti za ped ne odstopajo. Tudi, ko se prikaže prostor za možen vpad v poljubni jam, je moški del ekipe zlasti relacija klaviatur (klavirja) in violine pridno vzdržan in kvečjemu blago »draži« z »vpenjanjem« jazzovskih ornamentov absolutnega minimalizma.
Komadi prevzemajo drug za drugim. Nagovarjajo nepretenciozno. Velika kvaliteta tega izdelka se nahaja v dejstvu, da je skupina spravila nanj skupaj 12. avtorskih skladb med katerimi nosi prav vsaka svoj izdelan izpovedni karakter. Tako lirično, kot seveda v glasbeno motivskem oziru. V smislu samega komponiranja. Ideje so očitno kar vrele. Bend si je izposodil nekaj poezije, pri slovenskih poetih: Feri Lainšček, Štefan Kardoš, Jasna Jurkovič, Mojca Šipek, Marko Kočar ter jih pretanjeno uglasbil s svojimi avtorskimi idejami in ustvarjalno pronicljivostjo, v samosvoj in sebi lasten glasbeni konglomerat.
Kakorkoli obračaš, pa Ethnotrip niso povsem preprost zalogaj. Njihovo izrazoslovje je sicer silno muzikalično in nalezljivo, sicer pa morate biti pripravljeni na dozo pristne melanholije in tesnobe. Kombinacija izredno močne sporočilnosti verzov skladbe Veter šumi, izrednega refrenskega napeva ter sofisticiranim pristopanjem do interpretacije, dobesedno strese in pretrese poslušalca. S tako imenitnostjo in finomehaniko je odigran ter odpet z veliko širino pristne čutnosti. To je le ena izmed skladb, ki prebuja takšna občutja v poslušalcu ter premika še tako skrite kotičke njegove duše. Prekmurje ostaja v tem posebno in edinstveno. Ne le,da od tam prihajajo najbolj zanimivi glasbeniki, pač pa preprosto. So snovalci in stvarniki samosvoje glasbene avanture, ki jo ne poustvari nihče drug. Seveda je prostora na albumu tudi za šegavost. Včasih se spomnim je tak trenutek, kabaretno in jazzovsko (klavir) zazrte lahkotne igrivosti. In lisičji rep? Kako kepo žvižga v ozadju sklepne in posebej skrivnostno mistične Vsako noč, ko mesto spi.
Mistika. So eni redkih na slovenski glasbeni sceni, ki jim to v polnokrvnem iztržku uspeva in jim dodaja kvalitete. Še lepše je dejstvo, da smo naposled dobili pravi avtorski album skupine. Je izvrsten v vseh ozirih. Angažirano detajliran in vestno izpiljen. Z avtorskimi skladbami je skupina tako prvikrat v karieri kredibilno potrdila, recimo kar utemeljila, svojo glasbeno posebnost in samobitnost. Ne da, tega prej ni bilo. A z avtorsko glasbo mnogo lažje zastopaš glasbene posebnosti izraznega značaja. In teh skupini Ethnotrip nikakor ne primanjkuje. Gotovo je nekaj. S prihodnjimi izdelki, bo to samoniklo glasbeno naravo le poglabljala in širila. Ta čas pa se posvetimo torej izvrstnemu albumu »Preden se zdani«.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Kaplja rose (03:03)
2. Kama ideš (03:44)
3. Preden se zdani (04:03)
4. Odeta v plašč noči (05:43)
5. Samo ge te odin čakat (05:16)
6. Veter Šumi (04:32)
7. Sama (03:18)
8. Za vedno (04:07)
9. Včasih se spomnim (03:45)
10. Tebi špilam (03:15)
11. Ědna (03:07)
12. Vsako noč, ko mesto spi (04:41)
Zasedba:
Tjaša Šimonka – vokal
Miha Kavaš – violina, kitara (6, 7), pojoča žaga (12), klavir (5)
Primož Kramberger – klavir, klaviature (5, 7), drumlica (11)
Aleksander Varga – bas kitara
Tomi Dosen – tolkala, ploskanje (10)
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Vokalna skupina Bele Tinke – skladba št. 6
Urban Kolar – trobenta na skladbi št. 6
Aljaž Gyurica – kitara na skladbi št. 4
Dejan Berden – harmonika na skladbah št. 9 in 11
David Kreslin – vokal in kitara na skladbi št. 8
