Ethnotrip : Kdo bo pil iz bistrega studenca?

Založba: Celinka
Leto izida: 2016
Produkcija: Ethnotrip & Dejan Berden
Dolžina albuma: 39.43
Zvrst: Folk / Etno

Ethnotrip je zasedba, ki deluje od leta 2009. Pred tremi leti je prvikrat resneje opozorila nase z izdajo odličnega istoimenskega studijskega prvenca. Bend doma iz Prekmurja je k njegovemu nasledniku, to je novemu albumu »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« pristopil še bolj ambiciozno glede na prvenec in izbral nekatere pesmi, ki so znova geografsko razpete med balkanski polotok (Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija) in evropski vzhod (Rusija, Madžarska) – ena med njimi je celo angleška. Vsekakor ni zaobšel tudi posvetila  izročilu slovenskemu (prekmurskemu) ljudskemu melosu (Snočkar so me zgrabil), tu je međimurska Poveč golob. Te skladbe so skupini v izbiranju aranžmajev odprle dodatne možnosti glasbenega eksperimentiranja, predvsem improvizacije, k čemur so lahko Ethnotrip na svojem novem albumu pristopili še bolj velikopotezno in v odkrivanju samih sebe še bolj »samo-izzivalno«.

Vokal Tjaše ostaja najbolj prepoznavna, najbolj markantna  figura glasbene povesti o Ethnotrip. S svojim izjemno čutnim, pretanjenim, krhkim pristopanjem učinkuje v verzih skorajda brezmadežno deviško, z nenehnim momentom koprnenja, obenem pa je moment melanholije, ki ga poseduje sam karakter melosa albuma skozi interpretacijo njenih verzov, še izdatneje magnificiran, poudarjen. Izjemna predstava vokalistke in izreden vokal. Enkrat več.

Sicer pa je jasno, da privlačijo skupino »zagonetni« ritmi, ob katerih si pri nepazljivi izbiri korakov lahko polomiš obe nogi. Okej, izbrati moraš primeren ples, pa bo vse v redu. Skratka bend uživa, ko se peča z neparnostjo vzhodnjaških ritmov. Tega je na albumu v izobilju, mistično mični vokal Tjaše in ta ritmična »eksotika«, dajeta ob prevzetnem in unikatnem insturmentalnem pletežu polnem slikovite, a kompaktne igrivosti (zlasti mile igre ubranega dialoga med violino in klavirjem), poseben čar izdelku. Njegova strogo organska narava je hkrati tudi odtis koncertnih nastopov, saj je bil album v celoti posnet na dveh zaporednih koncertih v domači Lendavi. Brez naknadnih studijskih popravkov in kozmetike. 

Čeprav je studijski prvenec deloval nekoliko previdno, bend je namreč izbral nekatere standarde ljudskih pesmi, ki so doživele že marsikatero aranžmajsko transformacijo s strani mnogih skupin v preteklosti, so Ethnotrip z njim opozorili, da gre predvsem za skupino, ki v prvi vrsti stremi za vzdrževanjem melodične opornice ter aranžerske kompaktnosti. Četudi fantje in dekle opozarjajo, da gre za izredne glasbenike, ki se lahko v slehernem trenutku živopisano razletijo v nizanju improvizacijskih akrobacij, je ena stvar jasna. Jedro kompaktnega formatiranja skladb ostaja nedotaknjeno in prostora za fragmentacijo (cefranje motivov zavoljo prebitka improvizacijskih vložkov) skupina ne pozna. Element jazza je prisoten le v odtenkih, kot dodatna, zaželena začimba razgibavanja aranžmajev. Skupina se v srednjih instrumentalnih delih raje spogleduje z modulacijami melodije, kar učinkovito razgibava razpoloženjska stanja (ojačuje in poudarja sam moment »ljudskosti«), obenem pa v teh delih skupina vseskozi vzdržuje visoko poslušljivost.

Skladbam torej kraljuje ljudski melos, za katerega pa v izvedbi kaj hitro ugotoviš, da je interpretacija, kot jo seva karakter albuma (z vsebino in vzdušjem vred), lahko prenesen le  s širnih prekmurskih ravnic. Torej je edinstven. Tako kot je edinstven zvok skupine, ki ga z albumom »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« Ethnotrip zgolj poglabljajo. Transformacija ljudskega melosa v principu glasbenega vizionarstva skupine Ethnotrip je torej v polnosti uspel. Bend izhaja v tej zgodbi, kot entiteta s sebi prepoznavnim glasbenim karakterjem, ki učinkuje edinstveno, to je unikatno. In to je tudi končni cilj slehernega glasbenega izvajalca, v kolikor je iskren do svojih dejanj. Album »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« deluje v svojem toplo-čutno organskem stvarstvu zvočne živosti, obenem milo in krhko, kemično prožno in slikovito, občevanje gradnikov zvoka pa je vseskozi neverjetno usklajeno. Člani skupine se med seboj nenehno izvrstno zaznavajo. Čuti se, da so člani skupine močno povezani med seboj, da dihajo za skupno stvar, so na isti valovni dolžini, kadar nanese debata o glasbi in da so skupaj preigrali ogromno koncertov. Od tod pa lahko zaključimo, da je album »Kdo bo pil iz bistrega studenca?« izjemno smelo in pogumno dejanje ter eden najlepših dokumentov, ki bo pravega folk purista v svobodoljubju spreobračanja ljudskega glasbenega žargona, novi glasbeni dimenziji naproti, nepovratno zapeljal in očaral. Ta nova glasbena dimenzija se imenuje Ethnotrip. Naj raste in se razvija v svoji očarljivi glasbeni pravljici še naprej. 

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10