Založba: Dallas Records
Leto izida: 2010
Produkcija: Dejan Radičevič
Dolžina albuma: 33.14
Žanr: Alternative Rock / Indie Rock
Že dolgo ni bilo skupine v slovenskem glasbenem prostoru, ki bi jo pod okrilje vzela večja slovenska založba, bi bila neuveljavljeno ime, ne bila obremenjena s trendi, ob tem pa jasno in nedvoumno izražala svoj glasbeni talent. Še več. Govorim o slovenski skupini s prepoznavnim jazom oziroma artističnim izrazoslovjem. Eskobars je njeno ime!
Trio, ki je ob izdaji albuma prerasel v kvartet, je vse kar potrebuje zdravi alternativni rock dandanes. Je aroganten, je zajedljiv, je erogen, lirično zrel in ne plehak ter poka od nabrite rockerske voltaže. V umirjenih trenutkih zna poudariti subtilnost na moč učinkovito. Pozor, fantom uspeva to že s prvencem kar pomeni ,da so odraščali ob spremljavi zdrave rock glasbe in niso podlegli “streljanju” s ceneno trendovsko prevaro hitre umrljivosti (a hkrati s tem žal tudi hitre samo reciklaže).
Pronicljivost je drugo ime za Eskobars. Kaj dela skupino tako posebno? Kljub njeni neposrednosti in rockerski trivialnosti, ki jo skupina v vseh temeljih postavlja v ospredje, razkrivajo namreč zasnove aranžmajev v skladbah mnogo več, kot vidi prvi pogled in slišiš na “prvo žogo” poslušanja.
Če začnemo secirati skladbe in odstirati tančico za tančico njih konfekcije, ugotovimo, da gre za učinkovito zmes nekaterih glasbenih zvrsti, ki črpajo iz rock n’ rolla, rockabillyja, bluesa, punka in ne boste verjeli. Osnov klasicizma v rock glasbi, tu pa niso več oddaljeni niti The Beatles in nekateri drugi zanimivi prijemi retro zvokov, celo psihadeliije (Zemljin sin). Seveda je reč prilagojena novim časom. A ustvarjeno brez torhice posnemanja ali obremenjenosti z modnimi trendi.
Jure Lesar je z vokalom glavni “krivec”, da lahko Eskobars vtaknemo v končni fazi v težko definirani okvir “alternativne” rock glasbe. Njegov pristop je porogljiv, možat, namerno “nosljav”, celo namerno disonanten. Kljub temu, da z vokalom plasira lepo porcijo melodije, je njegov akcent nenehno punkersko zbadljiv. To je tista doza energije, ki je v rocku prepoznavna, kot pobalinstvo, nesramnost in hedonizem. Eskobars pristopajo z iskrivim sarkazmom in redko revoltom. Nosijo dotik norčavih posmehljivcev, ki nimajo mnogo časa, da bi iskali krivdo v drugih, za svoje (eventualne) tegobe.
Navihan začetek albuma z Cosmo Blues z nekakšnim Franz Ferdinand “korakanjem”, kar pa fantje nadgrajujejo s prilivanjem olja na ogenj s sledečo Sobotne noči, prepriča zlasti na podlagi nalezljivih refrenov, ki takoj spravijo razvoj dogodkov na visok nivo vibriranja sproščene rockovske energije. Po posrečenih koračnicah, ki sta povsem različno zasnovani, sledi pravo nasprotje. Tragedija v skladbi Morski ples, v katerem poglablja melanholijo zlasti iskriva raba žalostnih napevov harmonike. Če smem nadaljevati v razgrinjanju široke motivske raznolikost zgradbe skladb, poskoči album v nadaljevanju na nivo otvoritve skozi hedonistično Girls From Klagenfurt, ki sporoča, da so fantje ljubitelji Rolling Stones. Tej sledi skorajda kantavtorsko zasnovana akustično subtilna žalostinka Čas ločitve. Točka višjega punkovsekga pulziranja v skladbi Cirkus, kjer se skupina “slovensko” ošvrkne v izbiro melodičnih rešitev kakšnih Niet (refren). Tudi Cirkus sodi v energetski rang skladb tipa Cosmo Blues, Sobotne noči ali Girls From Klagenfurt. Dogajanje znova popestri reggaejaško spakljiva burleska Ura mladosti, prefrigana Čevljar, pa premore enega najboljših trenutkov Eskobars poezije na albumu. Tu je silno modro kombiniranje ritmičnega skorajda salsa pozibavanja in blues retorike v znova subtilnejši Potnik. Zaključek pripada zanimivi Zemljin sin, z odličnim druženjem naravnih, retro zvokov psihadelije in neo-klasičnih rešitev aranžiranja, s pridihom koprneče melanholije, kakršna v melosu razkriva “slovenski” izvor skupine. Že sam uvod je presenetljiv odklon od vsega, kar je skupina ponudila prej na albumu. Kot kompozicija definitivni vrhunec albuma.
Pred nami je raznobarvno bogat album, ki v vsega dobrih 33. minutah ponudi veliko otipljivih informacij. Vse po vrsti prepričajo v kvaliteti glasbenega značaja s predznakom artistične prepoznavnosti in samobitnosti. Naj omenim tudi to, da je skupina vseskozi zaprisežena naravnemu oblikovanju organskih kolažev, ki gradijo sočen in vsebinsko razvejan zvočni spekter. Ta skozi razvoj dogodkov albuma vseskozi živahno utripa. Kot skupina, ki igra na karto prvinske rock n’ roll odrezavosti, so Eskobars tudi že v samem začetku zrelo presegli izkustvo aranžiranja in dodajanja godalnih aranžmajev, ki učinkovito nadgrajujejo atmosferično plat skladb, kot sta Ura mladosti in Zemljin sin. “Eskobars” je album alternativno rockovske čistosti, ki poleg neposrednosti, ki je zahtevana v tem pristopu, ne pozna puhlosti, že preverjenih rešitev prepisane izpetosti, ali potrebe po vsiljivem in nepremišljenem nažiganju. Vsi zvočni elementi na tem albumu so zloženi in umerjeni v idealno sobivanje, ki prepriča po duhovitem aranžiranju in pronicljivi sporočilnosti barvite glasbene vsebine. Kapo dol tudi založbi Dallas, ki je definitivno podala roko podpore skupini iz pravega ustvarjalnega testa.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Cosmo Blues
2. Sobotne noči
3. Morski ples
4. Girls From Klagenfurt
5. Čas ločitve
6. Cirkus
7. Ura mladosti
8. Čevljar
9. Potnik
10. Zemljin sin
Zasedba:
Jure Lesar – vokal, kitara
Rok Druscovich – bas kitara, spremljevalni vokal
Bogdan Sojič – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Denis Beganovič (Kiki) – klaviature
Neža Buh (Neisha) – klaviature (skladba št. 10)
Selver Kobilica – harmonika v skladbi št. 3
Gordana Buh – piccolo (skladba št. 7)
GODALNI KVARTET (skladbi št. 7 in 10):
Janez Podlesek – violina
Miloš Simic – violina
Maja Rome – viola
Klemen Hvala – violončelo
