Epica – ognjeviti blisk simfoničnega metala za uvod v Opatijski MusicFest (2024)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2024
0 878

Nastopajoči: Epica (predskupina: Celtica Pipes Rock)
Datum: sobota, 13. 7. 2024
Lokacija: Opatija / Ljetna pozornica / Hrvaška


Letošnje leto postaja vse bolj noro in noro kar se prekrivanj koncertnih dogodkov tiče. Ena izmed julijskih sobot, točneje tista, ki bi bila skoraj petek 13. 7. 2024, je ponudila novo tovrstno skušnjavo. V Zagrebu Bruce Dickinson (RockLine recenzija koncerta TUKAJ), v Opatiji Epica. Na isti dan. Gre lahko sploh še huje od tega? Starejši občan, ki ima z avtom od svojega domicila, pa do hrvaškega Kvarnerja cca. 40 minut vožnje (od tega odpade 30. minut na razburljivi adrenalinski vrtiljak ilirskobistriške regionalke), ubere izmed obeh, tokrat energetsko manj potratno – to je lažjo dosegljivo varianto. Pride z leti. Verjemite.

Epica v Opatiji sredi julija. Gre za eno izmed sporadičnih koncertnih pojavljanj te izjemno kvalitetne in cenjene simfoničnometalske zasedbe iz Nizozemske, ki je pred tem v prvi polovici leta opravila vsega nekaj koncertov na oni strani Atlantika, v maju pa v letošnjem letu nasploh prvega in edinega evropskega pred prihodom v Opatijo (na Nizozemskem). Torej gre tokratni obisk skupine mogoče razumeti tudi kot vrsto ‘mini ekskluzive’, ki pa …

… ga privrženci skupine nikakor niso zaobšli. Tudi tokrat je bilo v mestu in v pozno popoldanskih urah možno zaznati lepo bero ‘črnine’, ki je polagoma ‘gravitirala’ v smer koncertnega prizorišča Ljetne pozornice. Vendarle evforije pred koncertom še zdaleč ni bilo čutiti, tako kot je to veljalo pred dvema letoma, ko so ljubitelji navito distorziranih zvokov dobesedno in v slogu ‘blitzkriega’, preplavili to letoviško mestece. Bilo je pred nastopom Sabaton (RockLine recenzija koncerta TUKAJ).

Sam dogodek je pridobival na privlačnosti tudi zavoljo izbora predskupine! Irci Celtica Pipes Rock niso nobeni zelenci na sceni. V žepu imajo nekaj albumov, žgejo pa svojstveno verzijo folk metala, ki se opira na izdatno rabo dud. Te v zvoku kontrastno intenzivira žgoče in energično kitarsko fraziranje ter topovski marš ritmike bobnov. Zmes tradicionalnih pridobitev keltske glasbe, simfoničnih elementov, pridih gotike, podprto z navitim metalskim temeljenjem, je zaneslo na prizorišče zvrhano mero kipeče sprostitve in skozi invazivno muzikalnost ter ritmično kompaktnost, hipoma pridobilo publiko na svojo stran. Kvartet ne potrebuje basista. Do tega dne je izdal pet studijskih albumov (zadnjega med njimi “Celtic Spirits” leta 2021) in dva koncertna albuma. Ob vrhunski eksekuciji in uigranosti, sta oba pihalca na dude podžigala publiko tudi z mnoštvom plesnih korakov in obratov, ki sodijo k izvedbi glasbe urezane po tradicionalnih keltskih manirah! Celtica Pipes Rock so v časovno omejenem koncertu prepričali, da gre za vrhunsko koncertno zasedbo, ki jo bo v prihodnje treba obvezno preveriti na kakšnem izmed samostojnih nastopov. Gre za bend, ki mu brez zadržkov prisluhnejo na eni strani metalci, na drugi pa njihove babice.

Epica so krenili na oder ob pol desetih zvečer! Pričakalo jih je cca 1.500 obiskovalcev, kar je lepa številka glede na letno obdobje in številne dogodke, ki se vrstijo v tem času hkrati. Goreči privrženci so potrdili svojo gorečnost že kar uvodoma, ko se je oder s konkretno konstrukcijo na katerem sta pozornost prevzemali orjaški statui dveh kober s sijočimi očmi, ovil v modrino (ob zvokih nasnetega uvoda).

Sekstet je v slabih dveh urah uprizoril tisto kar se od njega pričakuje in po čemur slovi. Energičen, ognjevit in silovit nastop, vrhunske uigranosti, kalibracije in zvočne uglasitve. Posebna zmes simfoničnega metala, muzikalno nabita z bombastiko in epskimi vražami na eni strani, ter momenti brutalnejših ekscesov ter dodatki gotske teatralnosti, ki stvari uravnovešajo v svetlo-temni unikum. Skozi perfektno začrtano set listo, ki se je dotaknila prav vseh sfer prehojene poti skupine v dobrih dveh dekadah njenega delovanja.

Teatra jim ne primanjkuje. Vse oči so bile prvenstveno uprte v fenomenalno sopranistko Simone Simons, brez katere si Epice ne gre predstavljati. Odlično razpoloženje je kronala z briljantno predstavo, slikovitimi nagovori množici med premori in silno odrsko agilnostjo, ko je med koncertom zavzemala različne dele odra in vseskozi ‘obiskovala’ preostale člane skupine. Samo podžiganje publike, ki mu ni bilo videti konca, dopolnjuje tudi klaviaturist Coen Janssen. Kadar se ne nahaja za svojimi klaviaturami na orjaškem podestu v ozadju – te stojijo na koleščkih, Coen pa se občasno vozi z njimi sem in tja kot šestletni mulc na vozičku poljubnega nakupovalnega centra, poprime klaviaturist za klaviature, ki jih obesi preko ramen z znamenito ‘ukrivljeno’ tastaturo ter se odpravi tudi sam do pročelja odra, kjer razpihuje sam teater odrske predstave. Piko na i dostavlja orjaško projekcijsko platno v ozadju ter pirotehnične salve, ki ne pojenjajo vse do konca koncerta.

Epica so na nek način uspeli hitro po svojem nastanku zavzeti in zapolniti tisti košček svoje žanrske niše, od katerega so se Nightwish s kasnejšimi albumi in zlasti po odhodu Tarje oddaljili. Za razliko od danes večkrat kompleksno aranžiranih žanrskih kolegov, ubirajo Epica še vedno znatno trše note ekspresivnosti, pri čemer zadržujejo več neposrednosti in kompaktnosti. Za doseganje tega jim dajeta podlago kar dve kitari, pa tudi nenehno kombiniranje operetnega (ženskega) vokala z growlanjem ritem kitarista in vodje skupine Marka Jensena. To daje skupini predznak temačnosti, četudi nagovarjajo aranžmaji njihovih himničnih refrenskih napevov največkrat pompozno in tudi epsko!

Človek se niti dodobra ni obrnil, že se je skupina osredotočala na finalni krešendo tega odličnega koncertnega spektakla. Cry To The Moon s prvenca “The Phantom Agony” (2003)! Publika znova vzkipi! Lep sveženj obiskovalcev obvladuje verze, diha s skupino. Občutek je resnično lep in poln čustev! Tu je odlična Beyond The Matrix, nastala v novejšem obdobju delovanja skupine, za njo pa veliki finale s potihoma pričakovano naslovno skladbo drugega studijskega albuma “Consign To Oblivion” (2005), ki skrajno obnori publiko in jo spravi na najvišje obrate prav v samem zaključku tega, resnično bombastičnega, z visoko-oktanskim izgorevanjem bolščavega odrsko-izvedbenega kinetizma izpolnjenim šovom. Od prve do zadnje sekunde so se Epica predstavili (enkrat več), kot neprebojna koncertna trdnjava, ki dostavi v živo venomer najboljše in ki ostaja v svoji žanrski sferi tako še naprej ena bistvenih figur!

Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen

Epica setlista:
1. Alpha – Anteludium (taped intro)
2. Abyss of Time – Countdown to Singularity
3. The Essence of Silence
4. Sensorium
5. Unleashed
6. Victims of Contingency
7. The Final Lullaby
8. Storm the Sorrow
9. The Obsessive Devotion
10. The Skeleton Key
11. Code of Life
12. Unchain Utopia
13. Cry for the Moon
14. Beyond the Matrix
15. Consign to Oblivion


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki