Eluveitie (posebni gostje: Ad Infinitum, Infected Rain)
torek, 11. 2. 2025
Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Eluveitie so še ena tistih, kako bi rekli – generacijskih skupin, ki so se v zadnji dekadi odlično prijele med metalskimi množicami. Nenehna koncertna aktivnost, mdr. tudi na najvidnejših evropskih festivalih, jim je utrdila in razširila ime, skupina pa je zlasti za voljo živopisanega arzenala vseh mogočih instrumentov, ki jih vlači s seboj na odre (ob standardnih dveh električnih kitarah, bobnih in basu), pa tudi odrski konfekciji, pridno in vztrajno zgradila tudi svoj videz in samo pozo. Grmeče fraze zavzeto uravnotežene s šelestečimi keltskimi folk melodijami, občasno pa tudi simfoničnostjo, ter kombiniranjem angelskih ženskih vokalov z growlom vodje okteta, fruličarjem in lutnarjem Chrigelom Glanzmannom, se je izkazala za zmagovito formulo. Ob pravljičarstvu in bezanju v misterije, oživljanju basni in legend, ki gre skupaj z vsem tem ceremonialnim pompom, je uspeh pravzaprav moral biti zagotovljen.
Neverjeten je spomin na začetek februarja 2009, ko smo skupino (takrat povsem nepripravljeni) na poti iz Beograda, kjer smo dan prej gledali Iron Maiden, ujeli v zagrebškem Boogalooju (dan kasneje so obiskali tudi slovenski Maribor). Takrat so Eluveitie nastopali še kot ogrevalna skupina legendam tevtonskega thrash metala Kreator. Nihče ni niti v sanjah pomislil, da bodo nekoč napolnili do poslednjega kotička tudi ljubljanski CUK Kino Šiška, ki je bil tako rekoč razprodan. V njej sama mladež. Tam v srednjih dvajsetih. Ali manj. Če se je prikazala vmes kakšna siva glava, je sem prišla tega večera prej zaradi varstva svojih najstniških potomcev, pogojno celo vnukov, kot pa glasbe same.
Eluveitie so s seboj povabili dve zelo zanimivi, a slogovno obenem zelo različni skupini. Skupno vsem trem tega turnejskega paketa pa je bilo to, da imajo vse tri skupine ženske glavne vokale. Ad Infinitum so gledali nedavno tega pred Kamelot. V CUK Kino Šiška, bil je oktober 2024 (RockLine recenzija koncerta).
Bend je v nepolnih šestih letih delovanja ekspresno nanizal štiri studijske albume, zadnjega med njimi “Abyss” prav v lanskem letu. Ta je bil tudi najbolj izpostavljen v repertoarju. Kvartet je dostavil znova podobno predstavo kot v oktobru lani, pri čemer je izzvenel še kanček bolj suvereno. O Melissi ne gre izgubljati besed. V ekipi bi jo imel vsakdo. Neverjetno kameleonstvo spremlja njen vokalni domet. Od prodornega, avtoritativnega ‘clean’ vokala, ki ga neverjetno pretanjeno prilagaja sporočilom in temi samih skladb, do eruptivnega ‘growla’, kot tudi momentov koketiranja s soul manevri (mirne, baladne pasaže). Preostali trije glasbeniki, ki jo spremljajo, so demonstrirali vrhunsko uigranost, nasploh je nekaj posebnega izjemni kitarski virtuoz Adrian Theßenvitz, ki ga je bilo pravi užitek spremljati, ob njegovih vsestranskih kitarskih akrobacijah. Obisk je bil že precej konkreten, pa tudi odzivi publike, obenem pa je bend dostavil, ne le odlično mero uigranosti, pač pa za predskupino tudi odličen zvok, s čimer je njihov ‘groove’ in ‘drive’ ob nalezljivi muzikalnosti, dobil dodatno brco in prevzetnost. Gre za skupino v vzponu, ki širi bazo svojih privržencev zelo naglo. Ne bi čudilo, če bi Ad Infinitum kmalu začeli opravljati samostojne koncertne turneje!
Moldavci Infected Rain so vsekakor naši stari znanci. Tokratni nastop v CUK Kino Šiška, je bil že njihov skupno sedmi na tleh Slovenije. Nazadnje so zaigrali leta 2022 v kranjskem SubArtu, v Kinu Šiška pa nazadnje decembra 2019 (RockLine recenzija koncerta), ko so prav tako ogrevali publiko pred koncertom glavnih nosilcev Eluveitie. Ta bend je neverjeten. V energetskem smislu. V glasbenem nič posebnega. A kaj spravijo iz sebe med predstavami, je zavidanja vredno. Vse leži v rokah nabrite pevke Elene Catarage, bolj poznane kot Lene Scissorhands (vzdevek ‘škarjeroka’ izvira iz dejstva, da je Lena mdr. tudi frizerka). Pravijo da je strup v majhnih flaškah! Tršata punca, nizke rasti, ki pa spravi od sebe oglušujoči nivo decibelov. In je v vsakem trenutku z vokalno predstavo na pravem mestu. Bodisi v mirnih delih, kjer dokazuje svojo izjemno tehnično šolanost in izpiljenost, bodisi v skrajno nabritih, kjer vrešči kot besna osa. Kombinacija nagroovanega metalcorea z elementi nu-metala je v živo torej imponirala na vso moč. Karizmatična, ekstravagantna pevka predstavlja dejansko glavni magnet in težišče celotne formacije kvarteta. Osnovno os. Vse se vrti okrog nje. Je bil pa kitarist Vadim malo sumljiv. Njegova kitarska igra je glede na to kar je prihajalo iz zvočnikov delovala blago dvomljivo, recimo kar luknjavo. Kot da je ves nastop skupine podprt z dodatnimi kitarami. Dodatnimi linijami kitar, ki so nasnete. Ob vsej telovadbi, ki jo je možakar demonstriral in je večkrat trčila ob mejo normalnega, je dejansko na trenutke čudilo, od kod obenem toliko spretnosti, da lahko pokrije hkrati tako veliko razpoložljive zvočne kulise z rifažo, pa tudi prehodnimi ‘okraski’. Grmenja iz zvočnikov je bilo precej bolj robustno, za kar bi potreboval vsaj dve kitari. Vendar se publika s tem ni obremenjevala. Uživala je v energiji, bend pa je več kot suvereno oddelal svojo nalogo, pri čemer je glavnino pozornosti posvetil promociji najnovejšega albuma “Time”, ki je izšel v lanskem letu.
Eluveitie imajo v Sloveniji svoj stalni domicil. Lahko rečemo kar državljanstvo. Tu redno nastopajo. Vendar pa je neverjetno, kako je ta skupina postala velika skozi čas. Tudi potem, ko jo je nedolgo nazaj zajel tornado sprememb v postavi. A je v tistem času ime postalo tako veliko, da ta pretres ni bistveno vplival na prihodnost skupine. Album Anv je najnovejši in bend ga je prišel v Ljubljano tudi obilno predstavit. Odrske kulise v znamenju naslovnice novega albuma.
Oktet je demonstriral uro in tričetrt odlične uigranosti, vendar pa je hkrati vse potekalo zelo, zelo rutinsko. Vse je namreč do potankosti poštudirano. Celotno zavzemanje odrskih položajev, tudi sam teater, ki zavzema nagovore publiki med komadi. Strogo profesionalno. A izpeljano na najvišjem nivoju. Kiksov v tem oziru res ni bilo mogoče opaziti. ‘Kapucar’ Glanzmann ostaja veliki poveljnik, obdan s širjavo vseh vpadljivih rekvizitov instrumentalne narave, ki dajejo skupini dovršen folk metalski pedigre, je dostavil nekaj srčnih nagovorov publiki. Ta se je zbrala v Šiški z vseh vetrov. Veliko je bilo avstrijske publike, tudi italijanske. Skratka obisk je bil odličen. Prizorišče tako rekoč razprodano. Tudi obe glasbenici, to je nova violinistka Lea-Sophie Fischer, kot tudi pevka in harfistka Fabienne Erni, sta zapustili svoje čare, slednja zlasti zavoljo izjemnega angelskega vokalnega dometa, s katerim je v keltskih napevih očarala publiko. Škoda le da zvočna slika občasno ni bila dovolj jasna, da bi se razločneje slišalo tudi delo harfe ali hurdy-gurdyja s katerim je rokovala Fischerjeva, saj so kitarske fraze obeh kitaristov skozi koncert prevzemale zvočno pobudo.
Eluveitie so že z uvodno Helvetios, ki jo privrženci seveda že zelo dobro poznajo, hitro pognali publiko v delirij ter posledično prvi mosh pit. Teh je v nadaljevanju sledilo še nekaj. Uvodni del je bil posebej vroč, ko je skupina olje na ogenj prilila še z eno starejšo klasiko repertoarja Tarvos. Repertoar so Eluveitie zelo lepo uravnotežili in odigrali posrečen presek glasbene kariere doslej prehojene poti. Tudi v finalnem delu, ko je bilo treba iztisniti iz zvestih privržencev prav vse atome moči, so Eluvieitie to izpeljali z veliko odliko, ki je odražala odrsko moč, suverenost in veliko samozavest. Havoc in za njo King sta opravili svoje, saj se je publika z vsem zanosom oklenila prepevanja verzov ter predanega sodelovanja, kar je rezultiralo v neverjetno naelektreni atmosferi, polni emotivnega naboja. To so zaznali tudi Eluveitie, ki so vidno uživali ter se zabavali ob razgledih na impulze sreče in radosti s strani razbeljene množice.
Obvezni dodatek je dostavil novo skladbo Premonition, ki pa jo je glede na renome in reputacijo zasenčila takoj za njo težko pričakovana Inis Mona s čimer je koncert postregel z definitivnem vrhuncem večera! Odlična energija! Tista prava koncertna narava po katero prideš. Vse je bilo tega večera na svojem mestu. Pravi feni in posledično fenomenalno vzdušje. Koncertni dogodek je zato mogoče razglasiti že na začetku leta 2025, kot enega vrhuncev koncertnega utripa na slovenskem, ki smo jim bili priča v letošnjem letu.
besedilo: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Ad Infinitum – setlista:
1. Follow Me Down
2. Aftermath
3. Upside Down
4. Anthem for the Broken
5. Outer Space
6. Surrender
7. Animals
8. The One You’ll Hold On To
9. Into the Night
10. Unstoppable
Infected Rain – setlista:
1. The Realm of Chaos
2. Pandemonium
3. Vivarium
4. Fighter
5. The Answer is You
6. Dying Light
7. Never To Return
8. Because I Let You
9. Sweet, Sweet Lies
Eluveitie – setlista:
1. Helvetios
2. Ategnatos
3. Tarvos
4. The Prodigal Ones
5. Exile of the Gods
6. Slanias Song
7. A Rose for Epona
8. Epona
9. Ànv
10. Aidus
11. Deathwalker
12. The Call of the Mountains
13. Ambiramus
14. Havoc
15. King
—dodatek—
16. Premonition
17. Inis Mona
