Nastopajoči: One Morning Left, Blind Channel, Electric Callboy
Datum koncerta: nedelja, 1. 5. 2022
Prizorišče: Graz (Gradec) / Orpheum Teater / Avstrija
V razprodanem graškem Orpheum Teatru, na sicer dela prost dan, so po kar štirikrat prestavljeni turneji, končno nastopili Electric Callboy. To so tisti Electric Callboy, ki so nedavno tega zavoljo ‘korektnosti’ bili prisiljeni spremeniti del svojega imena iz Eskimo v Electric.
Več kot tri ure pred začetkom koncerta je bila vrsta obiskovalcev pred durmi prizorišča na prvi pogled brezkončna. Čutilo se je, da dosega obča evforija svoj vrhunec že davno pred pričetkom koncerta. Ob sedmih zvečer se vrata le odpro, najbolj zagreti privrženci pa udarijo juriš naravnost na ogrado, ki ločuje oder od ostalega parterja. In za njimi trume in trume. Treba si je bilo zagotoviti najboljšo pozicijo. Zbrana publika je združevala mlade in stare. Pa tudi sicer se živopisanosti nisi mogel ogniti, ko so te obkrožala dekleta v gotski opravi, na drugi strani pa spravljali v smeh poslovneži v kravatah. Nekateri niso pozabili niti pripomočkov za fitnes, kaj šele ‘šuškavih’ trenirk.
Razvrat prek meja je bil pričakovan in promotor dogodka je pred oder z visoko zaščitno ograjo postavil kar osem varnostnikov.
Že pol ure pred pričetkom koncertnega večera je publika ogrevala glasilke s samodejnim prepevanjem ter tako pripravila izvrstno vzletno pisto za otovoritev koncertnega večera s finskimi One Morning Left. Gre za metalcore zasedbo, ki deluje od leta 2008 dalje. Na našem koncu Evrope jih ni bilo mogoče prav pogosto srečati, so pa s svojim nastopom povsem opravičili vlogo predvozačev Electric Callboy. Oderska prezenca se lahko brez zadržkov primerja z velikani scene, energičnost pa je bolj primerljiva s kakšnim bendom dežele vzhajajočega sonca, kot so Crystal Lake. Kitaristu Leevi-ju Luoto-u je uspelo razbliniti mite o splošnem prepričanju, da finski bendi ne poznajo zabave na odru in so primarno statični. Skupina je sicer zelo spretno izkoristila oder, občutek pa je bil, kot da se Finci igrajo na odru ‘pinball’ – v čudovitem smislu. One Morning Left so definitivno zasedba, ki ima enormen potencial osvojiti še preostali del Evrope in tudi druge konce sveta. Edina pritožba glede nastopa je njegova dolžina, katera je bila definitivno prekratka. Malokdaj si obiskovalci koncerta iskreno zaželijo slišati še kakšen komad ogrevalnega benda. Tokrat je bilo klicanje skupine, da se vrne na oder in odigra dodatek definitivno upravičen.
One Morning Left setlista:
1. Ruby Dragon
2. Neon Highway
3. !liaF cipE
4. Sinners Are Winners
5. Beat It (Michael Jackson cover)
6. You’re Dead! Let’s Disco!
Po dobrem polurnem premoru, pa odre zasežejo Evrovizijci Blind Channel, ki prav tako izvirajo iz Finske. Javnosti kot omenjeno, bolj poznani iz lanske Evrovizije s svojim komadom “Dark Side”, ki je na koncu pristal na šestem mestu. Čeprav so javnosti bolj poznani kot “novodobni” nu metalci (prav zaradi komada “Dark Side”), bi njihov nastop bil bolj podoben kakšnemu post-hardcore bendu, kot tistim nu metalskim zasedbam iz začetka novega milenija.
Mehkejše in bolj muzikalno nadaljevanje. Vendar se publika ni pustila zavoljo tega odgnati, pač pa je skozi nastop vročih Fincev iz mesta Oulu, podpirala mladce z zavzetim sodelovanjem. Kadarkoli sta vokalista Joel Hokka in Niko Moilanen želela višji porast povratnih reakcij s strani publike, sta to dosegala s peresno lahkoto. Kumulus zabave z Blind Channel sta po pričakovanju dostavili Dark Side s katero je skupina sodelovala na Evroviziji in, ki jo je publika mrzlično čakala vse do konca nastopa, ter tik pred njo priredba Anastacie Left Outside Alone.
Tudi pri Blind Channel je na odru izstopal kitarist. Vražji Joonas Porko. Blind Channel so s svojo predstavo prepričali, da gre za zelo uigrano formacijo, ki ji ne manjka izkušenj, pa tudi rutine. Na sceni so Blind Channel namreč vse od leta 2013, kar mnoge, ki so skupino spoznali šele lani na Evroviziji, rado preseneti.
Blind Channel so na svojo stran pritegnili iz občinstva zlasti pripadnike mlajše generacije, še posebej iz vrst nežnejšega spola. Punce so med koncertom skupine norele z mnoštvom transparentov. Ti so ‘štrleli’ z vsepovsod. Tako iz nabitega parterja, kot tudi iz balkonskega dela dvorane.
Blind Channel setlista:
1. Balboa
2. Died Enough for You
3. We Are No Saints
4. Over My Dead Body
5. Lose Yourself (Eminem cover)
6. Snake
7. Timebomb
8. Bad Idea
9. Left Outside Alone (Anastacia cover)
10. Dark Side
Ura je deset (zvečer seveda), evforija pa tako ‘debela’, da bi jo lahko na kose rezal. Pojavi se transparent Hypa Hypa, Electric Callboy pa udarijo s Pump It. Publika eksplodira. V manj kot minuti poskoči temperatura v dvorani naglo in za krepkih nekaj stopinj više. Na oder v svoji polni Pump it opremi prileti (skoraj cela) zasedba Electric Callboy. Tudi tokrat žal brez zbolelega vokalista Kevin Ratajczak-a, ki se bo bendu pridružil na turneji šele v Hamburgu. A brez skrbi. Pevec sicer čistih vokalov Nico Sallach (mdr. član skupine To The Rats And Wolves) je sicer skozi cel koncert korektno skrbel tudi za malho pravih growlov. Po vseh zafrkljivih videih, ki so jih Electric Callboy dostavili v zadnjem času, je publika dobila šele na tej turneji pravi uvid vo to, kako dober pevec je dejansko Nico.
Publika sicer že pri Pump It iztisne vse atome energije, ki bi jih pričakoval od tipičnih obiskovalcev koncertov, saj je med poskakovanjem le-teh bilo čutiti tresljaje v tleh vsakič, ko je celotna dvorana sinhrono skakala. Sicer pa brez malih tehničnih težav ni šlo. Na razočaranje publike tako ta ni bila deležna dežja konfetov v prvem delu nastopa. A to je bilo še najmanj. Drugi tehnični spodrsljaji so jemali primat. Že pri drugem komadu “My Own Summer” je bilo razvidno, da so varnostniki tam opravičeno, saj publika ni pojenjala v norenju. Kot da bi ljudje tri dni namerno spali, da naberejo vso to energijo, ki se je tako noro sproščala v Orpheumu tega večera. Pred tretjo točko Hate/Love so se fantje ekspresno preoblekli oziroma preobrazili v “normalna” oblačila – kdo bi sicer sploh vedel definirati normalnost oblačil pri teh Electric Callboy?, v kateri so ‘zdržali’ vse do zaključka regularnega dela koncerta, ki ga so ga zaokrožili s skladbo MC Thunder II (Dancing Like A Ninja).
Bum! Prične se obvezni dodatek. We Got The Moves useka po ušesih kot stara mama na Balkanu z Adidas copato. Cela dvorana sinhrono pleše oz. premika glave v ritmu skladbe. V tem sledi do potankosti scenam uradnega videospota, ki spremlja ta hit single. Dvorani pa se popolnoma utrga pri prvem ‘breakdownu’ komada z “Döp dödödö döp Döp dödödö döp Döp dödödö döp Döp dödödö döp Döp dödödö döp Döp dödödö döp”, kjer publika dobesedno iztrga petje pevcu in ga preglasi. Ko si človek že misli, da boljšega vrhunca koncerta ni mogoče uprizoriti, udari še drugi dodatek s hitom MC Thunder. Gre za hit s katerim je skupina sploh postala prepoznavna. Pa smo spet tam. Varnostniki točijo krokodilje solze zavedajoč se, da publike, v kolikor ta vnovič pritisne na varnostno ogrado, preprosto ne bodo mogli več obvladovati. A ostaja publika prizanesljiva. Zidaki in temelji prizorišča ostajajo na svojem mestu in varnostniki si lahko oddahnejo. No vsaj upali so na to. A tu spektakla ni bilo konec. Publika prikliče Electric Callboy še enkrat na oder, ti pa se lotijo komada Hypa Hypa, po katerem nosi celotna turneja tudi svoje ime. Po vsemu skakanju, kričanju in poplesovanju bi si človek resno mislil, da je publika naposled le omagala. Vendar tudi tokrat temu ni bilo tako. Ob koncu je top konfetov le uspešno sprožil salvo, Electric Callboy pa so se tako teatralno poslovili.
Odlična izvedba celotnega benda, posebne pohvale gredo pa seveda pevcu Nicu Sallachu, ki je mojstrsko obvladoval vso situacijo, na podlagi česar je koncert skupine v Grazu vseeno mojstrsko uspel. Po dolgem obdobju izolacij in zaprtij je preprosto fantastičen občutek priti na tak koncert. Koncert potresne magnitude, ki odžene Covid-19 spomine in postavi stvari v hipu na pravo, to je tisto staro mesto.
To je bil spektakularni dogodek profesionalne izvedbe na najvišjem nivoju, ki je iz publike izvabil polno pozitivnih vibracij, smeha in veselja. Takšnega po-koncertnega zadovoljstva s strani obiskovalcev že lep čas ni bilo občutiti. Ker je bila koncertna turneja »Hypa Hypa« tudi v hipu razprodana, so Electric Callboy medtem že napovedali naslednjo turnejo z naslovom »Tekkno«.
Electric Callboy setlista:
1. Pump It
2. My Own Summer
3. Hate/Love
4. The Scene
5. Castrop X Spandau
6. Supernova
7. Best Day
8. Back in the Bizz
9. Crystals
10. Prism (Acoustic)
11. Spaceman
12. Rehab
13. MC Thunder II (Dancing Like a Ninja)
dodatek:
14. We Got the Moves
15. MC Thunder
16. Hypa Hypa
Avtor: Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
