Verjetno se je eden zadnjih koncertov, če ne celo zadnji pred razglasitvijo epidemije koronavirusa COVID-19 in izrednih razmer, ki jih je povzročila, pred dvema tednoma v Orto baru. Kot bi publika čutila, da se življenje za lep čas spreminja in v glavnem zapira med štiri sten, je v lepem številu obiskala na videz nezdružljiv glasbeni šmorn grinda, black metala, synthwavea in osemdesetih, ki pa je v živo deloval odlično!
Kot prvi je na oder stopil dvojec Otrok osemdesetih, ki je publiko zaprl v časovni stroj in jo odpeljal v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil čas bolj preprost in otroštvo bolj nedolžno. Tine »Toxsick« Lukač in Matic Jeraj (ex-Eruption) v svoji glasbi, zapakirani v zvok sintetizatorjev osemdesetih, sicer združujeta Jerajevo šponanje kitarskih strun in Lukačevo vrtečo gofljo, kot pravita sama. Medtem, ko Matic skrbi za pestro zmes kitarskega žaganja, ki sega vse od približkov thrashu pa do Vajtsnejk eighties solaž, pa Lukač nostalgična besedila v celoti rapa, kar je v živo presenetljivo dobro delovalo in je Otrok osemdesetih pod oder hitro pritegnil kar nekaj ljudi. Čeprav se je Toxsickovo rapanje zaradi globokega in precej enoličnega glasu s štajerskim naglasom proti koncu že začelo nekoliko ponavljati pa si fanta zaslužita velik poklon za inovativnost in originalnost ter pohvale za absolutno enega najboljših besedil pri nas, naslovni komad prvenca Otrok osemdesetih, ki s(m)o si ga lahko obiskovalci privoščili celo povsem brezplačno.
Po daljši odsotnosti so se na koncertne odre vrnili zastavonoše domačega grinda, ljubljanski Glista. Fantje so novembra 2018 izdali svoj prvenec Death Machinery pri nastajanju katerega jim je z bobnanjem pomagal Ivan »Tegla« Cepanec, ki je Glisti pomagal tudi v živo. Zadnji koncert z bendom je odigral lani na Metaldays, Glista pa je imela nato težko nalogo najti nekoga, ki bo zapolnil njegove čevlje in se zato za nekaj časa umaknila z odrov. No, Glista je v tem času dobila nov členek (beri: bobnarja) in se v velikem slogu vrnila na koncertne odre. Dolga odsotnost z le-teh se jim je malenkost poznala, a so kljub temu pripravili pravi grind kaos, navdušili s svojim največjim hitom Disko djevojka in predstavili dva nova komada, ki sta konkretno zasuširala. Nova glistica za bobnarsko baterijo pa se je izkazala v izvrstni luči, saj je po bobnih brez usmiljenja mlatila kot Animal iz Muppetkov.
Popoln žanrski preskok je sledil tudi z naslednjimi nastopajočimi, synthwave dvojcem Neuromancer, ki sta si ime kajpak sposodila iz naslova kultnega cyberpunk romana Williama Gibsona. Tudi njun nastop je Orto izstrelil naravnost v zf osrčje filmov kot je Tron, kar je je kranjskemu dvojcu uspelo s celotno vizualno podobo z lučkami modrih in vijoličastih odtenkov vred. Neuromancer je na naših tleh eden resnično redkih izvajalcev retro synthwavea, ki je v zadnjih nekaj letih pridobil na popularnosti predvsem zavoljo izvajalcev kot so Perturbator, Carpenter Brut, Lazerhawk, kranjska dvojica pa svoje delo opravlja najmanj z enako odliko kot našteti. Neuromancer namreč uspe ustvariti izvrstno atmosfero z nalezljivimi melodijami in občasno celo v živo odigranimi kitarskimi deli, kar pred ušesi zlahka naslika zvoke mojstrov originalnega žanra kot sta John Carpenter in Jean Michel Jarre.
Večer se je zaključil s ponovnim popolnim žanrskim preobratom, ko so na oder stopili s kapucami zakriti idrijski black metalci Valuk. Naslovnica njihovega prvenca Kri gotove smrti na kateri je naslikan zdravnik s ptičjo kužno masko je postala grozljivo aktualna zaradi dogodkov, ki smo jim priča, Valuk pa na odru kot glasni pričevalci zgodovine in glasniki negotove in zlovešče prihodnosti. Idrijci so odigrali večino prvenca in (če se ne motim) predstavili tudi nekaj novega materiala, se pokazali v odlični luči in znova dokazali, da slovenščina v black metala deluje izvrstno.
Zaradi epidemije in posledic, ki jih bo prinesla, prihodnost tako za organizatorje kot za bende ni ravno svetla. Zato po umiritvi razmer po svojih zmožnostih podprite Dirty Skunks in druge organizatorje, bende in metal nasploh!
Fotografije: Nina Grad
