Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 8. 10. 2021
Produkcija: Eric Mårtensson
Dolžina albuma: 41.16 min
Zvrst: Melodic Hard Rock / Heavy Metal / Glam Metal Revival
Ocena: 9.0/10
»Wired« je deveti studijski album švedske hard rock institucije Eclipse, ki jim je zlasti po fenomenalnem »Bleed & Scream« (2012) uspel preboj na sceni, bend pa je iz albuma v album osvajal vse večje in večje število svojih privržencev. Bend deluje dobri dve dekadi pod okriljem fenomenalnega Erica Mårtenssona, ki je glavni vizionar glasbene usmeritve. Eric je deklica za vse. Vedno skomponira vso novo avtorsko glasbo, jo producira, je glavni vokalist, za povrhu pa še multi-instrumentalist. No, naveza s kitaristom Magnusom Henrikssonom, ki sodeluje v skupini vse do njenega začetka, je esencialen gradnik, s katerim dosegajo Eclipse svojo izrazno prepoznavnost. Svoj osebni glasbeni dosje.
Eclipse v karieri niso naredili kiksa kar se skladanja glasbe tiče. Zadnji album »Paradigm« (2019, RockLine recenzija) je sicer nakazoval, da je kreativnost nekoliko usahla, da je skupina nekako obstala v coni udobja in da je postreljala bistvene izrazne naboje na svoji artistični razvojni poti. Sicer več kot dober, raje rečem prav dober album, torej ustvarjen v skladu s pričakovanji, vendar brez presežkov.
No, ne glede na to, da skupina ustvarja albume v presledku dveh let, pa je »Wired« znova dosežek, kjer je Mårtensson uspel izvabiti iz sebe tisto kar je pri Eclipse sicer najbolj cenjeno. Neverjetno nalezljivo muzikalnost, vrhunski nivo bombastičnosti v kreaciji drama teatra, ki sicer krasi najboljše studijske albume skupine, s katerimi so Eclipse prevzeli in prepričali glasbene množice. Ta bend je zanimiv, saj igra v osnovi hard rock, ki skozi tanko nevidno črto prestopa na polja heavy metala, Eclipse pa delujejo zato večkrat kar melodičnometalsko. Temu dodajajo na prefrigan način strupeno nalezljivo muzikalnost. Mestoma se podajo proti elementom glam metal revivala, medtem ko lahko v določenih točkah vzbujajo AOR sentimentalnost, vsekakor pa je botrstvo te izjemne muzikalnosti moč iskati v skupinah, kot so bili ABBA in Roxette. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Skandinavska pedantnost in smisel za muzikalnost praviloma nikoli ne razočarata.
Twiligth z izhodnim motivom teatralno povzetim po Beethovnovi Eroici – velja za enega najbolj pompoznih komadov nove plošče. Refren je briljantno popadljiv. Že sam začetni del albuma vzjaše na krlih hipne muzikalne invazivnosti, ko se Eclipse razstrelijo z Roses On Your Grave, Dying Bered in posebej glam metalsko ščemečo Satruday Night (Hallelujah). Odličen komad, poln kipečega optimizma, kot da se življenje v čau ‘lockdowna’ nikakor ni ustavilo in s katerim bodo Eclipse na turnejah hipoma dvigovali celotne dvorane kvišku. Komad, ki bo prešel v del železnega koncertnega repertoarja. Tu je Carved In Stone. To je udarna balada, ki umirja na sredini album, vendar ne prinaša saharoznih prebitkov, ki bi prinašali slab okus – skandinavska mrakobnost ostaja tudi tu nepopustljiva. Twilight takoj za njo, dviguje s polnim zamahom znova album na ‘party time’ nivo. Temačnejši trenutek prinaša silno dramatična, a obenem izjemno muzikalna melanholična Poison Inside My Heart.
Potem je tu Bite The Bullet, eden od izmed treh singlov novega albuma. Strupena zvijača, ki kreše iskre po najboljših časih glam metala (Autograph, Winger,…), z enim najmogočnejših rifov, ki so jih Eclipse ustvarili za novi album in gotovo eden albumskih vrhuncev. Skandinavski melodični hard rock in metal nosita v aktualnih delih Eclipse torej enega bistvenih zastavonoš novih časov. Mårtenssonu je resnično tokrat uspevalo prav vse. Tudi We Didn’t Come To Lose izraža poklon liku Treat, Europe, Renegade, 220 Volt, itn… topot, pomp in bombastika pa niti za hip ne popuščajo. Bite The Bullet, We Didn’t Came to Lose in pa na moč fascinantna sklepna skladba albuma Things We Love, nosijo keltske folk ornamente odigrane v tercetnih harmonijah, ki vzbujajo (zlasti na uvodnih delih) asociacije na dobrega starega Gary Moorea in njegove albume iz sredine osemdesetih, ki jih je Hendriksson definitivno dodobra pregulil.
Tu ni konec. Ljubitelji te glasbene špure in nasploh ljubitelji te skupine, se morate obvezno dokopati do digitalne verzije ali CD formata novega albuma, kajti le ta dva vsebujeta še dodatno skladbo. To je Dead Inside, ki prav v ničemer ne zaostaja za preostalim avtorskim materialom novega albuma, sicer bi bil ta odstavek v tem recenzentskem eseju povsem odvečen.
Očitno je koncertno mirovanje več kot uspešno vplivalo na zbiranje primernega kreativnega navdiha in album »Wired« znova poka po šivih od vse komponistične briljance Erica Mårtenssona in tovarišije. Nemara je k tej svežini novega albuma doprineslo tudi dejstvo, da so Eclipse pred začetkom snemanja novega albuma v celoti zamenjali ritem sekcijo v svoji postavi. »Wired« je briljanten nov album skupine in dosega nivo najboljših trenutkov preteklih albumov (»Bleed & Scream«, »Armageddonize«, »Monumentum«) . Glede vokalne predstave lahko mirne duše zaključim, da je Eric z leti prerasel in dozorel v resnično vrhunskega vokalista. Vokal je stasit, avtoritativen in nenehno v odločni dominanti preži.
»Wired« je album, ki hipoma požene adrenalin v kri in sproži kurjo polt. Album, ki te dvigne, ti da krila, napolni s kipečim optimizmom in vedrino. Četudi nosi kar nekaj vsebin melanholične narave, a grabežljivih ‘drama teater’ vzdušij, prinaša tudi nostalgični sveženj glam metal revivala, ki grmeče nagovarja k popolnemu žuru in razvratu. Eclipse so tu. Svoj položaj so znova zavzeli brezsramno, brezkompromisno in z ošabno vehemenco. Kot se za najboljše tudi spodobi.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Roses On Your Grave
2. Dying Breed
3. Saturday Night (Hallelujah)
4. Run For Cover
5. Carved In Stone
6. Twilight
7. Poison Inside My Heart
8. Bite The Bullet
9. We Didn’t Come To Lose
10. Things We Love
11. Dead Inside (dodatna skladba – samo CD format in digitalno)
Zasedba:
Erik Mårtensson – vokal
Magnus Henriksson – kitara
Victor Crusner – bas kitara
Philip Crusner – bobni
