Eclipse: Paradigm
Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 11.10.2019
Produkcija: Erik Mårtensson
Dolžina albuma: 45.11 min
Zvrst: Melodic Rock
Ocena: 8.0 / 10
Eclipse, švedski melodičnorockovski vihar, je neverjetna institucija. Plameni v srcih ne ugašajo. Ogenj navdiha, ki žene nezadržno voz dalje, z izjemnim Erikom Mårtenssonom , ki ni le izvrstni vokalist skupine, pač pa njen prvi in glavni vizionar, multi-instrumentalist, glavni komponist in producent. Bend vzdržuje namreč, v relativno kratkem obdobju (nasploh to velja za dvoletne intervale med dvema albumoma) vihravih aktivnosti, s serijo rednih albumskih izdaj, izredno konsistenco, na podlagi česar, so Eclipse polagoma prepričali in osvojili konkretno bero privržencev in to ne le v Evropi, pač pa širše. Glede na to da pripadajo slogu in z navdihovanjem pogrevanju žanra, ki je danes docela arhaičen, lahko torej govorimo le o zelo krepostnem revitalizmu, pri čemer moraš imeti veliko srečo, da ta sploh vžiga.
Skozi leta so Eclipse s svojo vehemenco in kvaliteto prepričali svet. Kakovostne studijske izdaje so jih ponesle do odrov Japonske, Avstralije, Severne Amerike, Evropa je seveda obvezno vedno poleg. Odpirali so celo koncerte pred Scorpions in Aerosmith, predvajanje njihovih albumov na digitalnih platformah, pa je preseglo številke več milijonov, zato so tudi albumi v nekaterih evropskih državah mešali štrene na lestvicah najbolje prodajanih albumov. Na Švedskem je tako prejšnji album »Momentum« dosegel uvrstitev med dvajset najbolj prodajanih plošč.
Vseeno je »Paradigm« album, kjer Eclipse le še vzdržujejo dosežen nivo kakovostnega komponiranja, medtem ko se v nobenem oziru niti ne razvijajo več. Zato »Paradigm« v ničemer ne zmore več presenečati. Produkcija je znova perfektna, v njej bolščijo kitare znova konkretno v ospredju, kar je od nekdaj značilnost skupine (zlasti od albuma »Bleed« dalje), ki se je na tak način v karieri večkrat približala tudi elementom heavy metala. Tega ne prikriva na mestih niti novi album.
Muzikaličnost albuma je znova izjemna. Refrenski refreni, kot po pravilu dostavljajo vrhunce v ustvarjanju nalezljivega pomp teatra. Prvo mesto odnese v ustvarjanju pompa znotraj refrenskih napevov gotovo Delirious. Definitivno album za vnete oboževalce ne le Eclipse, pač pa nasploh širšega kroga skandinavskih revival skupin, ki se s svojim revitalizmom spogledujejo tudi s prvinam glam metala in sleazea. Ko naletiš na kompozicijo tipa Blood Wants Blood, ki sodi med bolj našpičene na novem albumu, so asociacije na pristop komponiranja kakšnih CrashDiet povsem na mestu. Tu ne bomo ovinkarili. Generalno, je treba vpliv iskati drugje, a pri tem ostati na Švedskem. Za vse je namreč »kriva« ABBA (upam da to opazko razumete kot velik kompliment skupin Eclipse). Album odpira sila bombastično viharna Viva La Victoria, ki bi lahko v drugačnih produkcijskih vzgibih predstavljala lepo izhodišče za kak Sabaton komad. Našpičen in optimistično naravnan komad, ki absolutno »zgrabi za ušesa« že takoj v refrenu. Zanimivo je da sledeča Mary Leigh, ne prinese posebnega razkoraka v oblikovanju refrena, kar je blažji minus albuma. Sploh zato, ker si komada v albumskem redosledju sledita drug za drugim. Tisto zgoraj o ustavljenem razvoju skupine podkrepi precej klišejski (power metalsko, ali blago “Edguyevsko” oblikovani) The Masquerade in Never Gonna Be Like You, s prevečkrat »prodanimi« refrenskimi triki, a se Eclipse absolutno odkupijo s preostankom albuma, kjer sicer dostavljajo zelo visok nivo obče zadovoljivih izhodišč komponiranja, kar je garant zahtevane variabilnosti med točkami. Kitarist Magnus Henriksson, druga polovica udarnega tandema skupine z Mårtenssonom, ostaja še naprej velik ljubitelj Gary Moorea, saj podtakne nekaj harmonij »keltsko« zvenečega piša, kot je to v nekoliko mračnejši Shelter Me ter zlasti v sklepni Take Me Home. United spomni z akustičnim introm in uvodnim ritmom mimobežno celo na Uriah Heep klasiko Lady In Black (le uvodoma), saj zapolni motiv kaj hitro distorzirano nazobčan plaz električnega kitarskega fraziranja.
Nov album, ki vzdržuje kreativni in kakovostni nivo predhodnika »Momentum«. Je dejansko njegovo nadaljevanju sila pogumne in uspešne poti skupine, ki s svojo pojavo, seveda v maniri modernih produkcijskih manevrov, prinaša pomemben dejavnik vzdrževanja spominov na žanre arhaičnih žanrov osemdesetih let. Skratka. Če ste zapriseženi absolutno dominirajoči vrhunski muzikaličnosti, ki grabi v poslušanju takoj, potem preverite obvezno čim prej Eclipse, saj imajo njihovi oboževalci novi album »Paradigm«, že davno tega doma, pri čemer se jim je zgoščenka nove Eclipse vsebine gotovo zataknila v predvajalnikih.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Viva La Victoria
2. Mary Leigh
3. Blood Wants Blood
4. Shelter Me
5. United
6. Delirious
7. When The Winter Ends
8. .38 Or .44
9. Never Gonna Be Like You
10. The Masquerade
11. Take Me Home
Zasedba:
Erik Mårtensson – vokal, kitara
Magnus Henriksson – kitara
Magnus Ulfstedt – bas kitara
Philip Crusner – bobni