Založba: Samozaložba
Produkcija: džeZZva
Ocena: 9.0 / 10
džeZZva je, na kar namiguje že samo ime, jazzovski kvartet, ki deluje po imenu na sceni mlado in sveže, vendar stojijo za taistim imenom enormna kilometrina in bogate izkušnje štirih prekaljenih in talentiranih prekmurskih glasbenikov.
Skupina je v letu 2014 izdala istoimenski studijski prvenec, s čimer je odmerila temeljni korak, ki ji daje popolno kredibilnost, ne le v samonikem avtorskem artizmu, pač pa tudi kar se osvajanja koncertnih odrov tiče. Ker so džeZZva kvartet štirih glasbenikov, ki so v preteklosti preigrali ogromno in kot posamezniki, tu ciljam zlasti na izvenserijskega klaviaturista ter glavnega vizionarja skupine Dejana Berdena, ustvarili kopico lastne, to je avtorske glasbe, je že studijski prvenec dokument, ki velja za posebno glasbeno avanturo v svet nadvse smelega in posrečenega križarjenja skozi svetove svobodoljubnega jazzovskega eksperimetniranja, neoklasicizma ter folk glasbe. Prekmurskega geografskega porekla.
džeZZva so v zadnjih dveh letih videli kopico koncertnih prizorišč na katerih so nastopali ter utrjevali svojo pozicijo ne le doma, pač pa tudi na mednarodnih koncertnih prizoriščih, kjer so med drugim obredli Balkanski polotok, gostili pa so jih tudi kraji severno od Slovenske meje. Vendar je najlepše, ko igraš doma, pred domači občinstvom, sploh če je mogoče kak koncert posneti in posnetek privarčevati za potencialno izdajo koncertnega albuma.
džeZZva so samostojna institucija, ki učinkuje po vzoru podjetja »naredi sam«. Delujejo povsem neodvisno in tako izdajajo tudi svoje albume. Poraja se drugi studijski, o tem pojejo že vrabčki na strehah hiš, vendar pa so se fantje odločili, da premostijo časovno luknjo med studijskim prvencem in njegovim nalednikom še s pravim koncertnim dokumentom. Tako so (znova) v samozaložbi izdali sredi novembra letos koncertni album »Live From the Hidden Courtyard«, posnet dne 20.08.2016, v Murski Soboti. Na njem se nahaja repertoar, ki zaobjema izvedbo skoraj celega studijskega prvenca, k temu pa so dodali džeZZva še dve drugi skladbi in sicer svojo verzijo Zornove Ariel ter v samem koncertnem zaključku izvstno aranžirani jazzovsko fuzionistični posladek svoje verzije tradicionalne (prekmurske narodne) Ne orji, ne sejaj, v katerem so skozi veliki koncertni finale, priredili enega izvedbenih vrhuncev tega koncertnega albuma.
Že studijski prvenec je bil posnet v enem šusu, po vzoru koncerta v studiu. Zato je edinstven, neponovljiv. džeZZva pa so te skladbe na koncertu, dne 20.08.2016, ponovili in jih seveda znova odigrali edinstveno in neponovljivo. Se pravi drugače. K temu gre le dodati, da so momenti, ko kuri kvartet improvizacijsko gorivo, časovno dodatno razpotegnjeni in učinkujejo v igrivosti in eksperimentiranju še posebej hudomušno in nebrzdano. Ta opazka bo razveselila zlasti tiste gurmane, ki vas v glasbeni ekspresiji privlačijo kompleksnost in neobičajnost, to je eklektičnost.
Če iščemo posebnosti oziroma najbolj zanimive trenutke tega dokumenta, zagotovo izstopa med točkami izvrstna IndinA, ki meri v dolžino preko šestnajst minut igralnega časa in popelje poslušalca naravnost k bistvu celotne glasbene esence te skupine. Je namreč na moč posrečen kumulus samoniklega jazzovskega dialoga, ki ga v svoji viziji razvija in udejanja skupina, k temu pa dodaja skupina na moč subtilno (in občasno komaj zaznavno) elemente folk glasbe na eni strani, na drugi neokalsicizma, v vsej jazzovsko improvzacijski zabeli, pa se kvartet v tej skladbi razleti celo tako daleč, da meji v zaključnih fazah skladbe vsa stvar na elemente avant freejazzovskih običajev. Vendar so džeZZva skupina, ki ohranja skozi svojo igro nenehno poslušljivost. Tudi ko so solizmi gradnikov zvočne slike na svojih vrhunciih, se ti gradniki vselej vrnejo v zaznavni format muzikaličnosti (pa četudi še tako »razrahljan«), pa čeprav jih v pronicljivih improviazcijah odnese skoraj preko roba. Zato njihova glasba ne pozna momentov aranžerske fragmentiranosti.
džeZZva so tudi mojstri evociranja občutij, s katerimi nadvse učinkovito nagovarjajo poslušalca. Takšna skladba je Spring, ki jo džeZZva razvijajo skozi stopnjevanje razpoloženj v katerih si ni težko prdstavljati brstenja pomladanskih popkov ali milega žuborenja potokov polnih talečega se snega zime, ki se počasi poslavlja in na bregovih katerih kukajo prve pomladanske cvetice. Izpostaviti je treba tudi to, da so vse skladbe odigrane z izrednim žarom in užitkom, ki je izvstno balansiran s sofisticiranimi momenti. Ne glede na to, da je glasba instrumentalna, jo džeZZva interpetirajo tako, da je mogoče v njej izluščiti strast kipečih čustev, obenem pa tudi pravi in grabežljivi moment mistike. Vsi gradniki zvočne krajine se intenzivno zaznavajo, v momentih improvizacije, čutno odpirajo prostor drug drugemu. V vsej zgodbi prednjači v eksekuciji vsega materiala klavir mojstra Dejana Berdena, ki ga izvstno dopolnjuje in podpira čuteč organski, večkrat milozvočno zazrt zvok Rodeževe kitare (ta zvoči na trenutke nekoliko Metheny-jevsko). Pri vsem tem pa ne ostajata ravnodušna tudi vložka vseskozi aktivno razgibane ritem linije, zlasti bobnarskih eskapad Mirana Celeca.
»Live From The Hidden Courtyard« je odličen koncertni dokument, ki izkazuje izjemen pogum in potrjuje adventivno in samoniklo jazzovsko art retoriko, ene zanimivejših instrumentalnih zasedb na Slovenskem, ki deluje povsem avtonomno in se v srži nenehno resnicoljubno raziskovalne glasbene ekspresije, požvižga na sleherne trende. Vsled vsega kar ponuja ta koncertni dokument, so pričakovanja kaj bo prinesel novi studijski dokument džeZZve zelo velika.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Če bi jes bijla fčelica
2. Ariel
3. A Little Game
4. East
5. Spring
6. IndinA
7. Ne orji, ne sejaj
Zasedba:
Dejan Berden – klavir
Iztok Rodež – kitara
Mojmir Wolf – kontrabas
Miran Celec – bobni, tolkala
