Izdano: 14. 2. 2025 pri Nuclear Blast
Produkcija: Dynazty
Dolžina: 42:14
Zvrst: Disco Metal
“Pop zvoki preoblečeni v metal”
Okrog leta 2010 se je začel v krogih power metala pojavljati zanimiv fenomen. Formirala se je skupina bendov, ki so zvoke in ritme disko glasbe iz 70-ih, pop glasbe iz 80-ih in Euro dance glasbe iz 90-ih oblekli v sympho-power plašč. Ni presenetljivo, da ti bendi izhajajo iz švedske in finske power metal scene. Vodilni in najbolj uspešni predstavniki tega relativno novega gibanja so Amaranthe, sledijo pa Metalite kot najbolj očitna kopija, nato pa Battle Beast, Beast in Black, H.E.A.T in seveda Dynazty. Verjetno sem še kakšno skupino pozabil, tu omenjeni so najbolj medijsko izpostavljeni. Vsem tem bendom je skupno dvoje, nadpovprečen vokal in totalno nasičena produkcija. Kljub skupnemu imenovalcu pa se vsak od teh bendov trudi, da v ospredje potiska drugo glasbeno smer iz zadnjih treh dekad prejšnjega stoletja. H.E.A.T tako stavijo na glam metal, Battle Beast na pop rock 80-ih, Dynazty pa …
Dynazty bend je zanimiva mrcina. Na prvih treh albumih so preigravali moderno verzijo glam/sleaze/hard rocka, z albumom Renatus iz leta 2014 pa s čistim rezom preskočili v zvok, opisan zgoraj. Game of Faces je tako že šesti album v tem stilu, kar priča o izjemni plodovitosti benda, saj tak ritem izdajanja novih albumov dandanašnji zmore le redko kdo.
Game of Faces na noben način ne odstopa od prejšnjih petih albumov, mogoče je vsega več. Več melodij, več zvoka, več produkcije, več stratosferskih vokalov. Fantje so obrt dodelali do popolnosti, vsi komadi so super melodični, super glasni, super polni kitarskih solaž in nasičeni s klaviaturami, za katere skrbita oba kitarista. Moram priznati, da sem velik oboževalec Nilsovega vokalnega stila in njegovih vokalnih sposobnosti in možakar tudi na tem albumu nikakor ne razočara. Njegove melodije in sama interpretacija so vrhunske, tudi v živo je neprekosljiv.
Ker je Nils tudi eden od treh pevcev v Amaranthe, se iz albuma v album bolj opazne podobnosti v melodijah in zvoku ter kompozicijskem pristopu. Ali je naključje, da spremljevalne vokale prispeva tudi Elize, glavna pavka in avtorica v Amaranthe? Naključij ni! Produkcija zelo spominja na srednje obdobje Nightwish (Once, Dark Passion Play), vsaj pol zvočne slike zasedejo klaviature in sampli, tako da zvok kar brni v ušesih. Zborovski refreni si sledijo en za drugim, vse skupaj pa je izvedeno z eno preveč pocukrano natančnostjo.
Težava tega albuma je pretirana enovitost, da ne rečem enakost. Skladbe se skoraj brez razlik prelivajo ena v drugo, brez prostora za predah. Edina izjema je pol baladna, himnična Dream of Spring, ki že po besedilu in stilu malce spominja na že omenjene Nightwish. Ritmi so večinoma plesni (samo poslušajte si Evrosong poskočnico Devilry of Ectasy!), pol komadov bi brez težav našlo mesto na play listi katerega koli nočnega kluba konec 90-ih.
Ne nepomembno je dejstvo, da se vsi štiklci z dvema izjemama gibljejo v rangu trajanja slavnih treh minut in pol.
Album je vrhunski izdelek žanra, sam žanr pa je en sam velik vprašaj, vsaj zame. Kakšen je smisel pop pesmic, prekritih s štrikanjem dvojnih bas bobnov, vreščečimi solažami in nebeškimi vokalnimi višavami? Nisem čisto prepričan. Definitivno pa se da album brez problema večkrat poslušati in celo uživati v njem. Najljubše komade sem si izbral bolj po naključju, mogoče me je pritegnila kakšna melodija, kakšen ritmični vzorec, ne bi točno vedel. Mogoče pa vihranje Nilsove čupe v kakšnem od video spotov?
Lepljivi bombončki: Dark Angel, Call of the Night, Fire to Fight
Ocena: 7,5/10
Avtor: Igorac
P.S. Ali ste že kdaj videli seznam pesmi s tako klišejskimi metal naslovi?
Seznam skladb:
01. Call of the Night
02. Game of Faces
03. Devilry of Ecstasy
04. Die to Survive
05. Fire to Fight
06. Dark Angel
07. Fortune Favors the Brave
08. Sole Survivor
09. Phoenix
10. Dream of Spring
11. Mystery
Glasbeniki:
Jonathan Olsson – Bass, spremljevalni vokali
Georg Härnsten Egg – Bobni, spremljevalni vokali
Love Magnusson – Kitare, spremljevalni vokali, klaviature
Nils Molin – Vokali
Mikael Lavér – Kitare, spremljevalni vokali, klaviature
Elize Ryd – Spremljevalni vokali
Linnéa Vikström – Spremljevalni vokali
