Založba: ZARŠ Records
Leto izida: 2014
Produkcija: Igor Vuk
Dolžina albuma: 45.38
Zvrst: Dub / Art Rock
Križaš sveto japonsko plazilsko »palčico« Godzillo z dubom in? Dobiš Dubzillo. Usekani kvintet glasbene premise, ki sicer prisega izvorno na temeljenje ritmov v dub glasbi, kot tudi roots reggae glasbi, obenem pa v to ritmično spojino vnaša mnogotere pastele drugih glasbenih žanrov kar kulminira v svojevrstni avtorski samoniklosti.
»Dub Naturalis« je drugi album zasedbe in poglablja glasbene iztočnice istoimenskega prvenca iz leta 2011. Ker je prvenec »Dubzilla« s svojo avtorsko pronicljivostjo in iskrivostjo veljal za eno najbolj zanimivih in vznemirljivih studijskih »izpovedi« slovenskega rockovskega podtalja (na RockLine si je prislužil vseh pet zvezdic), so bili obeti ni pričakovanja nad tem kaj bo ponudil naslednik »Dub Naturalis« velika.
»Dub naturalis« ne prinaša več tako »sladkega šoka« in presenečenj, kot je to veljalo za prvenec kar pomeni, da so Dubzilla že v samem štartu izklesali svojo strogo prepoznavnost na slovenskem alternativnem rockovskem prizorišču. Tudi »Dub Naturalis« ostaja album poln sarkastičnih prispodob, Dubzilla so tudi na njem brezmejno lucidni, tržijo zajedljivo zafrkljivost, kot tudi jedko zrcalijo novodobna spoznanja virologije imenovane »zabloda človeška civilizacije«. Skladbe so po pričakovanju znova nekoliko daješ. Razvijajo se ležerno in z velikim občutkom, ki mu skupna zna slediti tudi z »odklopom«. Temeljijo na izrazitem dubovskem valovanju in kraljestvu nizkosučnih tonov. Vse skladbe nosjjo v naslovih besedico »dub« vezano na pridevnik osnovne premise njene sporočilnosti. Izjema je le Zmagovita dirka. Lucidna, a družbeno kritična skovanka, v katerem ne skopari s svojim nabrušenim jezikom prepoznavni prepito počeni in robato izvotljeni vokal Klemna Klemna. Pri tem druženju se je izkazalo, da njegov znameniti pristop »ritmične pridige« polnokrvno učinkuje z »glasbeno poštevanko« Dubzille. Absolutni odklon albuma. Brezmejno luciden in zabaven. A sporočilno v končnem seštevku vseskozi kruto prizemljen.
»Dub Naturalis« je kompleksneje zastavljen izdelek glede na prvenec. Izredno ljuba v podani raziskovalnosti je Dub Hunting Season, ki vseskozi učinkovito spreminja formo obenem pa ohranja kompaktnost (ne razpade).. Obenem je album še bolj mračno zazrt, kot je to veljajo za prvenec. Vse polno je vzorčenja, trip hop-ovskih fint dodajanja gramofonskih zvočnih posnetkov v aranžiranju zvočnih kulis, obenem pa sta ti dve začimbi vseskozi vpeti v jedrnate zavese kitarskih riffov in klaviatur. Produkcija je izrazito organska, topla, mehka. Dubzilla stopnjuje atmosfero v skladbah polagoma. Iz kroga v krog repeticije izbrane glasbene forme (motiva) dodaja zvočno plast, na zvočno plast in tako mojstrsko dramatizira in poglablja razvoj razpoloženj znotraj glasbenih točk. Navzlic »krivenčenju zvoka«, ohranja album izraziti organski ten. Zavoljo dominantnih klaviatur, ki se poslužujejo tradicionalnih zvokov zlate dobe rocka, vključno s prepoznanim zvokom dulcimerja. Mestoma deluje album s svojo post rockovsko repetitivnostjo tudi hipnotično. Lahko te odpelje v paralelni svet onkraj realnega stanja (Nearness Dub). Svet, ki je edinstven Dubzilli. In to je tudi ena od osnovnih vizij glasbene ustvarjalnosti skupine, ki deluje vseskozi polnokrvno prepričljivo. Eden njenih zmagovitih adutov, ki te hipoma pridobijo na svojo stran. Frenetičnih izbruhov je na albumu skoraj nič. Enega takšnih ponudi nasneto shizofreno vpitje znotraj »vratolomnega« dela skladbe The Great Dubiator (proti zaključku skladbe).
Album je po svoji večplastnosti navkljub hipnotični zazrtosti zahtevnejša kost za glodanje. To pomeni, da veljajo Dubzilla, kot instrumentalna skupina za izrazito eksperimentalno, ki ne pozna omejevanja v izzivalnemu predajanju novim glasbenim dimenzijam naproti. »Zappa na dubu«? Refleksija niti ni tako neumestna. Ker se na albumu poraja kup zametkov jazz glasbe, morajo le tega obvezno preveriti tudi ljubitelji izvajalcev, kot so denimo Medeski, Wood & Martin, ali celo Beastie Boys v njenih instrumentalnih varietetah (album »The Mix-Up«, 2007). Če ne drugega, družijo Duibzillo z omenjenima izvajalcema občasne podobnosti v rabi klaviatur, triki vzorčenja in kot tudi nastavki avantgardnosti. Ob vsej lucidnosti pa seveda ohranjajo Dubzilla prostor tudi za provokativni plasma pornografsko straniščnega humorja (mali Zappa moment), kara efektivno pooseblja zaključna »zbadljivka« Linda Love Dub.
Ne bi rad dolgovezil. Album je stkan večplastno, skrbno dizajnirano, detajlirano. Z izrednim občutkom. Na njem ni odvečnih potez, niti ničesar ne primanjkuje. Dubzilla so izklesana art zasedba, ki jasno ve kaj hoče postreči, ko sledi svoji glasbeni viziji. Z »Dub Naturalis« poglablja domet avtorske samoniklosti in krepi svojo pozicijo v slovenskem glasbenem podtalju, kar pomeni da veljajo Dubzilla za eno najbolj genialnih in glasbeno vznemirljivih zasedb, polno nevsakdanjih glasbenih zamislic in potegavščin, ki nenehno navdušuje z jedrnato vsebinsko otipljivostjo. »Dub Naturalis« je album, ki ga boste raziskovali dlje časa. V podani cerebralni hipnozi je hipoma nalezljiv, v samem komponiranju pa zahteva njegova kompleksnost veliko več konzumiranj. Vse to pa poslušalca v celokupnem seštevku bogato nagrajuje, ker ni na albumu niti hipca, ki bi poslušalcu kradel čas! Jasno je, da morate zasedbo nujno užiti tudi n a koncernih odrih. V družbi skrbno navite smotke vašega najljubšega travinja.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Dublajkov
2. Kaly Dub
3.The Big Dubowski
4. Zmagovita dirka
5. Dub Hunting Season
6, The Great Dubiator
7. Nearness Dub
8. Linda Love Dub
Zasedba:
Dejan Slak – klaviature, sintetizator, efekti
Luka Švajger – kitara
Črt Zorko – bas kitara
Tomaž Rifelj – bobni
Saša Serban – vzorčenje, efekti
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Klemen Klemen – vokal na skladbi št. 4.
Simon Stojko Falk – sratch
Maša Slana – violina
Damir Jazbec – orglice
Malala Tina Rakotorahalahy Serban – vokal
