Založba: Celinka
Datum izida: november 2013
Dolžina albuma: 70.54 min
Produkcija: Janez Dovč & Baraka
Zvrst: Folk / Jazz / Art Rock
Ocena: 10 / 10
Občasno primeš v roke album, za katerega že takoj veš, da mu ne bo kos prav nobena še tako strogo detajlirana recenzentska ekspertiza. Ker je njegova forma vsebinsko preprosto prebogata in ji zato pisana beseda z vklopljenim »ratiom« ne more dostojno parirati.
»Baraka« je torej še en vrhunski izdelek, ki se kar šibi od vseh glasbenih posebnosti in izvrstne kombinacije jazzovskega eksperimenta ter nalezljivo dinamične kinetike kompaktnih ritmičnih struktur ter vodilnih melodij. Pred nami je zgodba o vrhunski fuziji etno glasbe in jazza! Karakteristiki eksperimenta in melodične dostopnosti sta odlično izbalansirani preko tega izdelka. Trio tvorijo Janez Dovč, Nino Mureškič in Goran Krmac. Trije vrhunski instrumentalisti in komponisti, ki jim prekaljenosti in izkušenj ne primanjkuje. Mureškič, med drugim nekdanji član jazz projekta Quatebriga?, je mož izrednega arzenala tolkalskih idejnih rešitev, briljanco teh rešitev pa krepi genialno implementiranje »podritmičnih« vzorcev, ki so v potrebi zgoščanja zvočne slike dodani, kot posebni ritmični učinki programskega vzorčenja. Goran Krmac je za povprečnega laika živi dokaz, kako je mogoče instrumentu omejenemu na šablono rabe nekaj osnovnih tonov v pleh orkestrih, nadeti povsem drugačno vlogo in funkcijo posebnega glasbenega izkustva, ki v svojem raziskovalnem karakterjem niti za ped ne zaostaja ne za harmoniko Janeza Dovča, ne za ritmičnimi strukturami Nina Mureškiča. Tuba nosi vlogo bas kitare ali/in kontrabasa. Malokrat se zgodi, da postane izzvana in potisnjena v funkcijo, ko se od nje zahteva eksperiment. Album »Baraka« (v judovskem jeziku pomeni ta beseda »blagoslov) pa je pravi naslov za tak eksperiment. Krmac in Mureškič se dobesedno razletita v ritmiki mediteransko – balkansko zapeljane poslastice Follow Us Again. Goran Krmac velja definitivno za najbolj vročega slovenskega tubista ta hip.
Tu je vizionarski glasbeni guru Janez Dovč! Njegov doprinos utelešajo na albumu v pravih odmerkih jazzovsko zasoljeni avanturizmi improvzacijskih vložkov harmonike, katerim sledijo melodično pretanjene točke »umiritve« pristnega etno karakterja. Te melodične pasaže so faktor perfektne kalibracije albuma in sproščajo »voltažo« zahtevnejših delov. V vsem prešernem in svobodoljubnem eksperimentu, ki si ga privošči trio, ni strahu, da bi se taisti trio kdaj nehote spozabil in posledično odtaval na rob glasbenega kaosa.
11. točk polno naphanih z vsebinsko idejno glasbeno razgibanostjo, ki ne pozna omejevanja v preizkušanju »nepreizkušenega«. Album se v preizkušanju do kam seže artistični domet tria torej nikakor ne ustavlja. Zato bo navdušujoč za zahtevnejše glasbene poslušalce, njegova točkovna umerjenost z jasno podanimi melodijami Dovčeve harmonike, pa mu odpira vrata dostopnosti do širše javnosti. In da. Ta trio format sodi naravnost in takoj na oder!
Dodani godalni aranžmaji Symbolic String Tria tvorijo izredno komplementaren barvni pejsaž ustvarjene zvočne krajine, ki v sožitju preliva nians melodičnih linij harmonike in violin ne preneha navduševati, že takoj z otvoritveno “Ne pozabi, od kod si”. Že ta uvodna skladba hipoma razodene poanto glasbene vizije tria.
Zvok je organski, topel, živ. Naravni teni zvoka polnokrvno učinkujejo skozi izdelek in naslovnica, ki je delo akademskega slikarja Milana Eriča se ne bi mogla bolje ujemati s toplimi pastelami sožitja zvočnih harmonij glasbene krajine izdelka.
Mnogo je ritmično izpostavljenih delov albuma, kjer prevzemajo primat tolkala in dodani (tudi programski) ritmični efekti v družbi tube. Tak ritual »klicanja dežja« dočakamo s skladbo Vrga vrga vrga. Vrga Vrga!
Poanta nekonvencionalne in nevsakdanje združitve harmonike, tube in tolkal v glasbeno telo je v svoji izzivalnosti dosegla pravi namen. Postregla je s popolnoma avtonomnim glasbenim izkustvom, ki mu težko najdeš pravo glasbeno sorodstvo. Trio pluje večji del po svetovnih ritmih, ki zaobjemajo območja Mediterana, Afrike, Latinske in Južne Amerike, mnogokrat pa spretno občuje tudi z že omenjeno integracijo nasnetih ritmični tekstur, kot je to denimo v zaključni Na noge, ki nekje v peti minuti preskoči preko »tango« zibanja, v plesnosučni ritem, skladba pa pridobiva na značaju trip hop avanture, ki bo zanimiva tudi poznavalcem kakšnih Gotan Project.
»Tvoja dolžnost je, da si srečen« je skladba, ki predstavlja vrhunec albuma. Gre za najdaljšo skladbo albuma, kar ni bistvo, vendar pa je v njej fuziranje jazz elementov s karakteristikami svetovnega etno zvoka v katerem se odlično znajde godalni trio, doseglo največjo vsebinsko razgibanost in v podanem eksperimentu tudi ekspresivno duhovitost. Jedro skladbe je zagotovo uvodna gradnja vzdušja, ki temelji na izrednem prepletu tolkal. Ta tvorijo skozi mnoge plasti izredno platformo nadaljnjemu razvoju skladbe., Mureškič dodaja v vse to celo zvok afriškega instrumenta kalimba! To so počeli tudi že King Crimson. Od nekdaj. V izhodnem delu skladbe Moonchild z albumskega prvenca kot tudi še leta 2003 v skladbi Shoganai. Na tej skladbi deluje Dovčeva harmonika kot vokoder, kar poglablja moment artistične drznosti albuma! To je kompozicija kjer je element spontanega in nepredvidljivega razvoja dogodkov na albumu najbolj intenzivno izpostavljen. Vsebuje celo primesi pravih avantgardnih jazz figur, lahko ji dodamo predznak prave progresivne poslastice albuma! Komad doseže pravi krešendo v velikem izhodnem finalu kjer krepijo harmonične kontraste skupaj z osnovnimi tremi gradniki aranžmaji godal! Briljanca!
»Snebersko dupliška samba« zna zanimirati, podobno kot uvodna «Ne pozabi od kod si«, poznavalce Remember Shakti, nasploh zaradi rabe vokalov v funkciji dodatnega instrumenta, ki fascinantno ulito komunicirajo z linijami tolkal. Ta dialog vokalne improvizacije in izredne dinamike tolkal, s kolizijo latino ritmov smelo prerešetanih z mnogoterimi nebrzdanimi jazz figurami, skozi skladbo zgolj narašča. Dovčeva harmonika je z vmesnimi melodičnimi etno pasažami potisnjena v funkcijo mehčanja sicer zahtevnejše glasbene kompozicije albuma. Vzdušje skladbe valuje na vrhuncih orjaških valov, kjer se intenziteta strasti razburka do maksimuma in vrača nazaj vse do točk popolne milozvočne umiritve.
Skladbi »Tvoja dolžnost je, da si srečen« in za njo »Snebersko-dupliška samba« sta vzeti s predstavitve albuma, z dne 14.10.2013, na ljubljanskem gradu. Torej sta koncertna posnetka, kar je dodatno izkazilo izjemne samozavesti teh prekaljenih instrumentalistov! Nad te pa prevlada pomen dejstva, da so bile skladbe za album »Baraka« odigrane v »enem kosu«, oziroma »na prvo žogo«. V prvem poizkusu (»In one take« pravijo Britanci) Torej so enkratne stvaritve, ki so bodo v vseh sledečih reinterpretacijah reflektirale v prostoru in času v novih podobah. Vedno znova in znova, dokler bo trio v takšni zasedbi izvajal glasbo albuma »Baraka«. Prav ta princip snemanja na prvo žogo, po principu koncertnega nastopa v studiu, je največja ekspresivna moč albuma »Baraka«.
Album »Baraka« poseduje tako močno in nevsakdanjo glasbeno izkaznico, vsebinsko dominatnega izrzanega karakterja, da lahko poslušalca posrka v paralelni svet samoniklega vzdušja izdelka. Tak domala kar »cerebralen« trenutek albuma je denimo »Mimohod odločnih«.Album je naphan z elementom praznovanja in optimističnega duha. Vzdržuje moment zabave in velikega izvedbenega užitka. Razvija se v siju hudomušnih obratov šegavega jazz etno vrtiljaka, obenem pa dosega izjemno poslušljivost. elementarna smbioza jazzovskih pasaž in milozvočja melodij, je zagotovilo obče dostopnosti tega izdelka poljubnemu glasbenemu recipientu. V medsebojnem kemičnem učinkovanju in smiselnem navezovanju je simbioza tih dveh pristopov dobesedno osupljiva. Lahko rečemo le eno. Album, ki v resnicoljubju glasbene ekspresije ne pozna omejevanja v prostoru in času. Album, ki te hipoma zapelje in očara v edinstvenem glasbenem svetu, kot mu je zapisan. Album velikih glasbenih mojstrov, ki ga boste uživali dolgo dolgo časa in vas bo bogato nagrajeval z novimi in novimi občutji skozi avtonomno oblikovano glasbeno krajino, ki jo boste odstirali polagoma. V tančicah! To je album izjemne multifacetne globine, ki se mu morate preprosto prepustiti, da se lahko zlijete z njegovim izročilom.
Upajmo, da se tu zgodba za trio ne konča ter da bo temu sledila še kakšna plošča. Ne glede na to, da na albumu “Baraka” ne gre pogrešati kitare, bi bila v takšno glasbeno okolje, kot ga kreira unikatna formacija tria Dovč, Krmac in Mureškič prav zanimiva intergracija kakšnega “vesoljca”, kot je denimo Miha Petric (Moonlight Sky). Platforma za nadaljnjo evolucijo v siju plasiranja “šok elementa” polnokrvnega avtorskega presenečenja je namreč izjemna!
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Ne pozabi, od kod si (07:20)
2. Spomin v nastajanju (04:48)
3. Follow Us Again (08:05)
4. Umrl je klovn (05:03)
5. VrgaVrgaVrga. VrgaVrga!
6. Zmano (06:20)
7. Mimohod odločnih (02:20)
8. Obzorja (05:36)
9. Tvoja dolžnost je, da si srečen! (11:52)
10. Snebersko-dupleška samba (09:11)
11. Na noge (07:37)
Zasedba:
Janez Dovč – harmonika, efekti, elektronika, vokal
Goran Krmac – tuba, programiranje na skladbah št. 5, 7. in 11, vokal na skladbah št. 8 in 10, klavaiture na skladbah št. 5 in 7
Nino Mureškič – tolkala, kalimba, vokal
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Symbolic String Trio
Vasilij Centrih – violina
Barja Drnovšek – violina
Klemen Bračko – violina, viola
