Založba: Celinka
Leto izida: 2017
Produkcija: Luka Čibej, Alen Bogataj & Aleš Golja
Dolžina albuma: 50.44 min
Zvrst: Progressive Rock / Jazz Rock Fusion
Ocena: 9.5/10
Divje jezero so skupina kakršnih je malo na Slovenskem. V današnjih časih seveda. Poleg tolminskih Feedback, so vrli Idrijčani redki predstavniki danes arhaičnega žanra, ki je dosegal svoj razcvet skozi sedemdeseta, ko so jezdile na krilih komercialne uspešnosti zasedbe Return to Forever, Wheather Report, tudi Mahavishnu Orchestra, ter s svojim studijskimi podvigi kraljevali Billy Cobham, Jeff Beck in Herbie Hancock. V davnih sedemdesetih smo imeli tudi Slovenci krepko bazo glasbenikov, ki jih je privlačil tovrstni glasbeni žanr. Bili so Predmestje, bili so Izvir. Lahko rečemo, da so Divje jezero, skupaj s Feedback, vrste zakoniti nasledniki obeh slovenskih skupin. No, pogojno se k temu priključujejo seveda še ljubljanski Moonlight Sky, s sicer močnim etno/world music elementom, kar pri Divje jezero (zaenkrat le) redko srečamo, če sploh.
»Pobeg iz blodnjaka« je v vsega dveh letih, tako že drugi studijski album skupine, ki v vmesnem obdobju med albumoma, ni menjala članov v postavi. To je zelo dobro. Tudi na albumu »Pobeg iz blodnjaka« vzdržujejo Divje jezero igro preverjene recepture, ki je vžigala polnokrvno na izvrstnem studijskem prvencu, le z razliko, da »Pobeg iz blodnjaka« ne raziskuje med žanri, kot prvenec, pač pa je izdatneje osredotočen in slogovno ter zvočno opredeljen (v smislu samega napredujočega glasbenega vizionarstva skupine). Lahko rečemo, da so Divje jezero na albumu »Pobeg iz blodnjaka« še jasneje definirali svoje artistično glasbeno izrazoslovje, rezultat tega pa je album strogega revitalizma jazzrockovske fuzije.
Skupina dostavlja nov izjemen preplet devetih polnokrvno razgibanih točk. Ob vsej zvočni zgoščini, ki jo riše njihova glasbena pokrajina, pa se izražajo Divje jezero pretežno z mehkimi pastelnimi zvočnimi barvami. Zlasti zavoljo prijetnega in nepretenciozno zabeljenega dialoga na relaciji pihal (klarinet, saksofon), klaviatur (električni klavir) in električne kitare. Slednja zadržuje pretanjen pol-akustično organski zven, večkrat pa se ne brani niti nadistorziranega zvoka, ki doprinaša k rockovskemu momentu albuma, pa čeprav so distorzirane fraze v produkciji raje potuhnjene in skrite za klaviature in aranžmaje pihal, kot pa da bi prevzemale zvočno pobudo in stopale v ospredje zvočne krajine.
Vodilne motivske strukture, so prerešetane in premrežene z vrhunsko atraktivnim delom nebrzdanih eskapad visoko kontemplativnega dialoga ritem sekcije. Nenadnih preskokov v vodilnih ritmičnih ključih je na albumu vse polno, Divje jezero, pa se na teh preskokih svoje razuzdane izvedbene ježe, vselej spretno ujamejo na skupni valovni dolžini visoke izvedbene skladnosti. Bend je izjemno uigran, do tja pa ga je vodila dolga kilometrina garanja, garanja in le garanja. Kemija med gradniki funkcionira brezhibno. Zato ni niti vprašanje, da je bend odigral album »Pobeg iz blodnjaka« v studiu po vzoru koncertnega nastopa in to, v največji možni meri, v enem samem poizkusu. Kot v časih, ko je bilo treba varčevati z snemalnimi trakovi. Se pravi v časih analogne tehnike snemanja.
Album pooseblja močan element spontanega in nepričakovanega razvoja dogodkov, Divje jezero pa se v tem pogledu na albumu odzivajo v progresivni maniri. Solistične akrobacije klaviatur, kitar in pihal si spretno podajajo pobudo v skladbah, pri čemer forme improviziranja ne vnašajo pretiranega rahljanja oziroma fragmentiranja kompozicij. Poleg razgibanega in vsestranskega dela bobnov, je treba na ten albumu nujno izpostaviti tudi delo bas kitare. Njen aktivni in dinamični odzven generira topla, organska barva. Bas linije so zaigrane z izjemno mehkobo in občutkom, z dinamičnim vnosom visoko muzikalične estetike, ki pa je vse prej, kot lahek zalogaj. Gre za kompleksne strukture, ki pa ohranjajo izredno poslušljivost, obenem pa te bas linije dodajajo zahtevani kontrast in izpolnitev zvočne pokrajine. Mestoma završi tudi po funk grooveu (Žirafa).
Vseh devet skladb dostavlja, ne glede na rahlost aranžmajev, ki jih v iztočnici vselej veže rdeča nit strukturirane jasnine, na album devet zaključenih zgodb, jasno definiranih glasbenih karakterjev. Te skladbe dostavljajo v idejnem razkoraku visok nivo izrazne razgibanosti. Za povrhu pa je vsaka skladba zgrajena iz več motivskih in ritmičnih preklopov in ponuja zato neverjetno navdušujoče izkustvo poslušanja, saj ob vsej kompleksnosti, ohranja in neguje vseskozi visok nivo muzikaličnosti, skozi katero pa se obenem nenehno iskri visoko šegava izvedbena srž oziroma izvedbena zavzetost, ki stremi po tehnični brezhibnosti in izvedbeni perfekciji.
Divje jezero ohranjajo vedro in radoživo naravo. Redki so trenutki nostalgičnega koprnenja, ki bi vnašali momente otožne sentimentalnosti. Takšna je na enem izmed pasaž komponiranja skladba Marakeška tržnica, kjer se zaiskri tudi element neoklasicizma, kakršen je izdatneje poudarjen v progresivnem rocku. Album ne prenaša depresivnih ni temačnih trenutkov in občutij. Strukture so. kot že omenjeno, iskrivo zabavne, optimistično lucidno do šegavo zazrte, skozi njih pa se brez težav začuti izjemen zagon, ki ga sevajo Divje jezero in njihova nebrzdana sla po igranju. Fantje preprosto uživajo v tem kar počnejo in to kar počnejo, znajo tudi najbolje početi (ta hip). Ob vrhunski glasbi, ki jo je »Pobeg iz blodnjaka« znova vse poln, bodo navdušeni zlasti zahtevni poslušalci, še posebej glasbeni sladokusci, ki le stežka zadovoljijo svoje izbirčne glasbene apetite. Verjemite, pri glasbi skupine Divje jezero ni polovičarstva, ni povprečnosti. To je skupina, ki stremi po zvočno izvedbeni perfekciji. Pri tem pa je zelo pomembno še nekaj. Divje jezero igrajo s strastjo nebrzdanih emocij in iskrive ter srčne predanosti glasbeni magiji, za katero jim bije srce. In Divje jezero ostajajo tudi z drugim albumom, izvrstnim »Pobeg iz blodnjaka«, čvrsto osedlani na svojem, sebi lastnem glasbenem tronu, ki mu je na slovenskem le malokdo (vsaj malo) podoben!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Pobeg iz blodnjaka/Escape From the Maze
2. Milano
3. Jutranji ples/Morning dance
4. Noč in dan/Night & day
5. Mornarska zmeda/Sailor’s Mess
6. Žirafe/Giraffes
7. Vzemi si trenutek/Take a Moment
8. Marakeška tržnica/Marakesh Market
9. Ob pravem času/On Time
Zasedba:
Alen Bogataj – bas kitara
Luka Čibej – bobni, tolkala
Aleš Golja – kitara
David Križaj – klaviature, harmonika
Tomi Peljhan – saksofon, klarinet
