Založba: Celinka
Leto izida: 2015
Produkcija: Divje jezero
Dolžina albuma: 58.34 min
Zvrst: Progressive Rock / Jazz Rock Fusion
Ocena: 10/10
Progresivni rock zvarjen na slovenskem je danes žanrski pojem za katerega obstaja verjetnost srečanja z njim manjša, kot da zrase žabi perje na glavi. Idrijčani Divje jezero (ime so dobili po lokalni naravni znamenitosti), ki delujejo vse do leta 2006 dalje, so naposled, po skoraj osmih letih delovanja, le spravili skupaj studijski prvenec.
Osem let je dolga doba. In če se podajaš v žanrske vode progresivnega rocka, navadno omejevanja ni, sicer nisi prepričljiv »progresivec«. Tako je bend vseskozi rastel in se razvijal, šel je skozi nenehni kadrovski naraščaj, tako da se je polagoma od leta 2006 dalje, ko je »nedolžno« deloval kot duet, prelevil v pet-člansko formacijo! V letu 2009 je skupina še kot trio izdala demo “Divje jezero” in že takrat opozorila, na velike in neprikrite ustvarjalne talente. »Mestni vrvež« izžareva torej izredno zrelost, ki prihaja s kilometrino in izkušnjami. Odigran je v celoti (in naravnost povedano) na moč navdušujoče.
Na albumu čutiš izreden žar, izredno kemijo, izreden zagon oziroma angažiranost, da iztisne bend iz sebe najboljše kar zmore (ta hip). Bend je posnel malo manj kot uro glasbe, dostavil 10. širokopoteznih in na moč ambiciozno aranžiranih skladb, ki v eskapadah virtuoznosti in nepričakovanih obratih nenehno zaposlujejo in nagrajujejo še kako zahtevnega poslušalca.
Čeprav lahko v osnovnih glasbenih iztočnicah uvrstimo Divje jezero v žanr progresivnega rocka, pa je njihova glasba tako multifacetno razgibana, da je samo ta oznaka daleč preohlapna. Fantje se spogledujejo z mnogoterimi žanri. Od glasbe sveta (balkanska pasaža v Nomad, latinska v Šnita kruha), do reggaea vložkov znotraj skladb Kapljica in Burkina Faso, tu so elementi bluesa (Šnita kruha), kot tudi jazz rock fuzije (otvoritvena Policijska patrulja). Skladba na pozicij št. 5 z naslovom Uvertura XIX se denimo v prvih 40 sekundah odpira kot nekaj kar bo najbolj čuječne asociiralo na razvojno navezo v progresivnem rocku severno ameriškega kontinenta na relaciji Kansas – Dream Theater, medtem ko nekatere pasaže v nadaljevanju te skladbe opominjajo na to, da so fantje tudi ljubitelji Rush (zlasti iz obdobja sedemdesetih let).
Skladbe so kompleksno grajene in nosijo element nepričakovanega razvoja dogodkov, kot tudi občutka spontanosti (čeprav so reči seveda naštudirane). Bend je pred kratkim integriral v svoje članstvo tudi saksofon in tako še dodatno razširil svoje zvočne in slogovne strukture. Pletež gradnikov zvoka je na albumu fascinirajoč. Zlasti kemija in zaznavanje. Bend si vseskozi podaja raznolike motive ob tem pa skladbe ne izgubljajo rdeče niti, saj so zabeljene z veliko muzikalično vrednostjo. Ob tem je treba imeti v mislih dejstvo, da je občutek fragmentiranosti seveda prisoten, saj so skladbe motivsko silno razgibane, zato boste potreboval veliko časa , da vam motivi ostanejo v glavi. Je pa glasba stkana v aranžmajih neverjetno fluidno in kompaktno, v soju velike medsebojne motivske kompatibilnosti oziroma simbioze. Zato omemba o visoki muzikaličnosti albuma. Torej obči dostopnosti (tudi za manj zahtevne poslušalce). Podobno velja za nekatere staroselske progresivne rock zasedbe sedemdesetih, kot so Yes, Camel, Genesis, ali tiste ,ki so v istem času vzklile na italijanskem škornju Prednost zasedbe Divje jezero pa je v tem, da jih ne moreš nikamor vtakniti. Gojijo in razvijajo sebi lasten avtorski izraz, kar jim prinaša edinstvenost in prepoznavnost. Album »Mestni vrvež« pa lahko mirne duše razglasimo za presežek leta 2015 na polju slovenskih rockovskih izdaj.
Tudi v ritmičnem smislu so Divje jezero izredno močni. Skladbe posedujejo več sprememb v ritmičnih ključih, seveda progresivno lomljenih, prav tako so segmenti skladb izdatno zabeljeni z rabo tolkal. Ob vrhunskem izmenjevanju solsitičnih pasaž med kitaro, klaviaturami in saksofonom, je ritem sekcija vseskozi maksimalno zaposlena in diha s polnimi pljuči, ko zajema zrak polnosučno svobodnjaško orientirane virtuoznosti. Rdeče niti fantom nikakor ne zmanjka, prevzema pa na albumu pobudo kitara, kar je razumljivo, saj je glasba striktno instrumentalna. Kitara in klaviature preizkusijo mnogo različnih zvokov skozi motive preko albuma, kar ne izžareva le večplastne oblikovanosti njunih akterjev, pač pa tudi izjemno duhovitost in iskrivo domiselnost.
Hvale torej ne zmanjka. Gre za izreden album, ki dostavlja ob Tolmincih Feedback na slovenskem prepotrebno progresivnorockovsko vez nove generacije z likom in delom zasedb sedemdesetih let (Izvir, Predmestje, September, Jutro). Upajmo, da ta žar in srčnost, ki preveva album »Mestni vrvež« nikdar ne usahne in da bo skupina rasla in se razvijala v sozvočju studijskega prvenca s polnim zagonom dalje. Divje jezero je torej skupina od katere si lahko progresivonrockovski zanesenjaki in vsi ostali glasbeni gurmani v prihodnje obetamo še veliko na moč fascinantne glasbe.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Policijska Patrulja
2. Skrivnost
3. Mestni Vrvež
4. Zlobne Gobe
5. Uvertura XIX
6. Kapljice
7. Po Dežju
8. Nomad
9. Šnita Kruha
10. Burkina Faso
Zasedba:
Alen Bogataj – bas kitara
Luka Čibej – bobni, tolkala
Aleš Golja – kitara
David Križaj – klaviature, harmonika
Tomi Peljhan – saksofon
GOSTUJOČA GLASBENICA:
Ana Bogataj – flavta na skladbi št. 2
