Srečo imamo, da koncertna scena v času v katerem smo vsaj za silo živi, pa čeprav gre le za drobtinice običajnega koncertnega dogajanja. Posledice, ki jih je pandemija koronavirusa (in popolno neukrepanje pristojnih) pustila in jih še pušča za seboj so katastrofalne. Letos smo že ostali brez vseh poletnih festivalov, žal se je za vedno poslovil Winter Days of Metal, tudi napovedi pa so vse prej kot optimistične. A naj bo dovolj črnoglednosti in naj na tem mestu izrazim le iskreno željo in upanje, da organizatorji, bendi in vsi ostali, ki delujejo na tem področju to krizo prebrodijo s čim manjšimi posledicami. Publika bo k temu pripomogla kolikor bo le lahko, kar je bilo očitno tudi na tokratnem in lepo obiskanem, četrtem post-korona open-air koncertu Dihurjev na katerem so nastopili Dickless Tracy in Morywa.
Na prvi pogled je bila nekoliko nenavadna odločitev, da kot prvi na oder stopijo brežiški veterani Dickless Tracy. Imajo v primerjavi z Morywo za seboj le občutno daljšo kariero (debelih 23 let in to brez prekinitev!) in kopico tako studijskih kot nestudijskih izdaj. Kakorkoli že, trojica je točno ob osmih nad letni oder Gale hale priklicala grind nevihto (v primerjavi s preteklimi, tokratni koncert vsaj ni bil moker od zgoraj) iz katere ni spustila vse do konca slabe tri četrt ure dolgega nastopa. Kljub nekoliko tihemu zvoku je bilo čudovito po daljšem času na odru spet videti in slišati konkretno dozo grindačine iz Dickless Tracy šole. Ob dobri in brutalni izvedbi ni manjkalo Cepotovih humornih dovtipov, preko klasik The Curse of Michael Myers, They Killed Kenny, rušilca ali dveh s še aktualne plošče Paroxysm of Disgust pa se je trojica poslovila s kultnim, oblasti posvečenim, Štrajkom prašičev. Ugh!
Točno ob deveti ure je na oder stopil še drugi bend večera, štajerski djentlemani, Morywa. Bend je po nekaj kadrovskih menjavah pred letom ali dvema strnil vrste in se predstavlja še v lepši luči kot prej, kar so dokazali tudi tokrat. Takoj je bilo namreč jasno zakaj je Morywa nastopila kot druga; hrumenje osemstrunskih kitar, repetitivni vzorci, globok ritem in srdit vokal so prišli še do močnejšega in boljšega izraza ob spremljavi intenzivne igre odrskih luči, ki bi bile ob dnevni spremljavi zgolj vaba za komarje. Morywa je v slabi uri opomnila, da nas kmalu (in končno) čaka naslednik prvenca, ki ga napoveduje single The Successor, ta je bil seveda tudi odigran v živo. Fantje so prepričali še z odlično odrsko energijo, ki se je prenesla tudi pod oder in povzročila nekaj več gibanja, celo crowd surfing ali dva, sicer pa je bila tudi izvedba na zelo visokem nivoju, tako da so masivni in mastni rifi na poti domov v ušesih brneli še lep čas. Da bi le bila serija koncertov, ki ji Dihurja pripravljata na letnem odru Gale hale zgolj uvod v prebujenje koncertne scene.
Fotografije: Nina Grad
