Založba: Silver Lining Music
Datum izida: 20. 11. 2020
Produkcija: Brian Tatler & Rasmus Bom Andersen
Dolžina albuma: 60.53 min
Zvrst: Heavy Metal / N.W.O.B.H.M.
Ocena: 9.0/10
»Lightning To the Nations« velja danes za kultni heavy metal album. Lanske jeseni je minilo 40 let od njegovega izida in legendarni kitarist – in v današnji Diamond Head inkarnaciji edini originalni (in ustanovni) član Brian Tatler – je že lep čas razmišljal, da bi bilo vsled bližajočega se 40. rojstnega dne zelo zabavno album posneti znova. V režiji aktualne Diamond Head postave, ki se je pred nekaj leti zbrala ob Brianu in s katero je izdal dva odlična albuma »Diamond Head« (2016) in »The Coffin Train« (2018). Oba albuma sta izšla za založbo Silver Lining Music, ki je podprla tudi revizijo kultne N.W.O.B.O.H.M. klasike, ki je prvič izšla 3. 10. 1980.
Tatler bi težko vse izpeljal brez v Londonu živečega danskega glasbenika Rasmusa Boma Andersena, ki tudi tam poseduje studio in je vešč rokovanja tudi s producentskim krmilom, sicer pa briljira kot izjemen vokalist, ki ga je Tatler pred leti z velikim veseljem integriral v vrste novih Diamond Head.
Album »Lightning To the Nations« je delo, ki je zelo blizu popolni perfekciji. Gledano za čas vznika heavy metala v zgodnjih osemdesetih prejšnjega stoletja. Diamond Head so v letih 1979 in 1980 imeli kar precej smole zavoljo nespametnih potez njihovega takratnega menedžerstva, zato je bend izdal album s konkretnim mesečnim zamikom in namesto, da bi ob pravem času (vsaj pol leta prej) sprejel eno od mamljivih ponudb takrat močnejših založb, na koncu sam izdal nizko budžetni album. Diamond Head so si utrdili prepoznavnost znotraj falange N.W.O.B.H.M. zasedb tistega časa (tudi zavoljo nastopov v družbi AC/DC in Iron Maiden na začetku leta 1980). Sodili so v samo špico teh novih zasedb prve ere metala, le albuma ni bilo od nikoder. Druge skupine njihovega časa – Diamond Head so bili namreč ustanovljeni že leta 1976 – so do prve polovice leta 1980 že konkretno prodrle na sceno (npr. Iron Maiden, Saxon, Def Leppard). Diamond Head so odličnim obetom navkljub z izjemnim prvencem na žalost zamujali. Pravi vlak je namreč odpeljal pol leta prej. Sredi aprila 1980.
In potem se je pojavil Lars Ulrich. Ta je leta 1980 poslušal kompilacijo založbe MCA Records z naslovom »Brute Force«. Tam se je nahajala skladba »It’s Electric«, ki jo je Tatler – navdušen nad fraziranjem Angusa Younga, ki vključuje prekinitve – napisal že leta 1978. Naj skrajšam sicer dobro znano zgodbo. Glavnino slave ali recimo raje obče prepoznavnosti, ki so jo bili deležni Diamond Head kasneje, sloni na plečih Metallice (pa tudi Megadeth), ki so na koncertih skozi kariero preigravali klasike albuma »Lightning To the Nations«. Pomen in veličina tega albuma je torej tudi po 40 letih mnogo večja, kot se zdi na prvi pogled. Vprašanje bi bilo, če bi se Bay Area Thrash metal razmahnil, kot se je.
Ponovna izdaja albuma nosi naslov »Lightning To the Nations 2020«. Uganili ste. Gre za revizijo. Osvežitev klasike. To pot v postavi kvinteta. S povsem drugačno tehniko snemanja in produkcije. Tokrat ni bilo treba šteti ur v studiu – album je bil v svojem izvirniku pred dobrimi 40 leti posnet v vsega štirih dneh. Ekipa si je lahko vzela čas in se podrobneje ukvarjala s pristopanjem do vseh detajlov. »Lightning to the Nations« ohranja svojo zimzelenost, ki jo uteleša zimzelenost sedmih klasik, katerih ambiciozna zastavljenost polnokrvno navdušuje. Tudi 40 let kasneje. Revizija albuma razvija izrazito našobljeno zvočno nadgradnjo, kar je pričakovano, če ne kar samoumevno. Po novem z dvema kitaristoma! Tatler je aktualiziral kitarske solaže in končno odživel svoje sanje, da spravi v skladbe nekatere ideje in ornamente, kar je od nekdaj želel. Na krilih kameleonskega Andersena deluje vse zelo preprosto. Naveza tega izjemnega pevca in legendarnega kitarista je namreč ključni katalizator vsega, kar zajema osvežena in na novo posneta verzija tega albuma. Recimo, »Sucking My Love«, ki je v izvirniku dolga preko devet minut, je sedaj za več kot dve minuti krajša. Vsekakor pa ohranja tudi ta skladba tisto osnovno informacijo Diamond Head prapočela, ki se bohoti vse tja do neizbrisljivih vplivov kitarske igre Michaela Schenkerja in njegove UFO ere sedemdesetih.
Na repu »Lightning To the Nations 2020« se nahajajo tudi štiri priredbe. »No Remorse« velja za nekakšno zahvalo Metallici in zanimivo je, da v rokah aktualnih Diamond Head deluje kot izgubljena, a osvežena klasika »Lightning To The Nations« albuma. Natanko to, kar je skupina v letu 2020 želela. Pričarati poslušalcu ta občutek. Ostale tri priredbe so osebna izbira Briana Tatlerja in smiselno povezujejo njegovo odraščanje ob klasikah rock pionirstva sedemdesetih z likom in delom Diamond Head.
Vrhunska režija »prevetritve« prvenca s strani legendarne skupine ob dveh odličnih novih izdajah doživlja novo renesanso. Občutki velikega uživanja in trenutkov velike sprostitve, ki spremljajo poslušanje revitalizirane verzije prvenca, so vseprisotni. Čeprav je album v svoji izvirni verziji obvezni del zbirke pravega privrženca stare šole metala, pa je »ponatis«, recimo točneje izid osvežene verzije albuma, lahko fenomenalen uvodni korak za vse novopečene firbce, ki ne vedo, kako najti stik s časi heavy metal pionirstva in inovacij. Neverjetno je, kako ti rifi tudi danes intenzivno in pošastno grabijo. Z zaletom velike potence, teatra okultne pogube, zlobnikavosti, epskosti, nepokorščine, togote in z občutkom želje po afirmaciji. Krila žlahtno kaljenih fraz in idej ohranjajo tudi po 40 letih diamantno čvrstino in odločni zamah diamantnega reza. Tudi v svoji reviziji in posodobitvi. Glede na rušilno podobo aktualnega albuma »The Coffin Train« (RockLine recenzija), ki je ob izidu, maja 2018, na lestvici »UK Rock & Metal Albums Chart« zasedel 5. mesto najbolje prodajanih plošč, bo zanimivo spremljati, koliko kemičnega učinkovanja revizije starih dobrih fraz se bo preneslo na ideje za novi album. Visoki obeti so več kot upravičeni. Z Diamond Head pa še naprej brcajo njihovi sodobniki: Raven, Cloven Hoof, Satan, Blitzkrieg, Tokyo Blade, Jameson Reid, Weapon UK, Tygers of Pan Tang in ne nazadnje, saj vendar drugače sploh ne sme biti, Saxon in Iron Maiden. Kot da teh 40 let nikdar ne bi minilo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Lightning To The Nations
2. The Prince
3. Sucking My Love
4. Am I Evil?
5. Sweet And Innocent
6. It’s Electric
7. Helpless
8. No Remorse
9. Immigrant Song
10. Sinner
11. Rat Bat Blue
Zasedba:
Rasmus Bom Andersen – vokal, orkestracije, dodatne kitare
Brian Tatler – solo & ritem kitara
Andrew “Abbz” Abberley – ritem & solo kitara
Dean Ashton – bas kitara, orgle
Karl Wilcox – bobni
