Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12.07.2018
Dolžina albuma: 46.46 min.
Produkcija: Mike Slamer
Zvrst: AOR / Melodic Rock
Še ena omembe vredna reč, ki je izšla na polju melodičnega rocka v sredi prejšnjega leta, pa je zapakirana v obliki albuma imenovanega »Devil’s Hand«. Gre za istoimenski projekt za katerem stojita angleški glasbenik Mike Slamer ter ameriški pevec Andrew Freeman (Last In Line). Vzvode za njuno združitev je moč znova iskati v agilnosti aktivistov založbe Frontiers Music Srl.
Mike Slamer je na sceni izredno cenjeno in spoštovano glasbeno ime s strani vseh, ki jih privlači AOR glasba še iz časov osemdesetih let , pa vse do danes. Izkušeni Slamer, ki je bil aktiven tudi že v sedemdesetih, ko je sodeloval z zasedbo City Boy, se je kasneje v osemdesetih povezal s Kansas pevcem Steveom Walshem v projekt Streets, izdal dva izvrstna albuma z zasedbo Steelhouse Lane, v začetku novega tisočletja, pa je s Kansas basistom Billy Greerom zagnal skupino Seventh Key, ki je do danes nanizala štiri izredno kvalitetne melodično rockovske izdelke. Slamer je na sceni zelo iskan in cenjen studijski glasbenik. Zlasti kot producent in aranžer, ki s svojo spretnostjo in talenti, vselej garantira visoko kakovost.
Gotovo mora biti material, ki je uporabljen na Devil’s Hand prvencu oddaljena zaloga komponiranja za možni novi Seveth Key album, ki ga že lep čas oziroma vrsto let ni in ni na spregled. Greer se je znova intenzivneje vklopil v delo s kultnimi ameriškimi progresivci Kansas, ki za letošnje leto znova obljubljajo tudi nov studijski album, zato je več kot očitno, da je ta material Slamer pač uporabil za album »Devil’s Hand«. Mnogo vzporednic nosi s tistim, kar ponujajo Seventh Key albumi in na to že kar uvodoma opozori refrenski napev otvoritvene We Come Alive, kot tudi v drugi polovici albuma Rise Above It All.
Mike Slamer je sicer Anglež z ameriškim potnim listom. V ZDA prebiva vrsto let in njegova glasbena vizija se izjemno dobro veže s tistim, kar imenujemo »west coast«AOR stil. Od tod ne čudijo slogovne in energetske vzporednice z ameriškim pristopanjem do AOR glasbe, je pa zanimivo to, da je tudi Devil’s Hand energetsko najbliže časom, ko so se v AOR-u sredi osemdesetih preizkušali Kansas, kot tudi kasneje zasedba Johna Elefanteja imenovana Mastedon. »Devil’s Hand« nosi tudi nekatere klasične pre-AOR era, ali recimo proto-AOR nastavke, ki so v sedemdesetih utirale pot k oblikovanju tega žanra ter njegovi komercialni eksploziji v osemdesetih. Ves ta sentiment, ki ga poosebljajo nekateri klasični rifi, bliže hard rocku, kakršen je denimo vpet v skladbi One More Time, pričajo o tem da je Mike Slamer, kot temeljni komponist albuma, že zelo dolgo prisoten na sceni in tako stara rock’n’roll duša.
Torej. Devil’s Hand je vse tisto, kar se pričakuje od večplastno stesanega glasbenika, v prvi vrsti kitarista, aranžerja ter producenta Mikea Slamerja in na kar nas je razvadil s svojo izpopolnjenostjo ter kvaliteto na preteklih izdelkih. Odlični Andrew Freeman daje s svojim odločnim vokalnim karakterjem temu izdelku prepotrebne izrazne odklone, da vsa reč preočitno ne spominja na golo samoreciklažo Slamerjevih idej, ki jih je predstavil že v preteklosti.
Konsistenten album torej. V vseh ozirih. Produkcijsko in komponistično. Od tu ni treba več dolgo časa izpeljevati sklep, da bo »Devil’s Hand« pisan na kožo vsem ljubiteljem preteklih glasbenih udejstvovanj, ki jih je na svoji glasbeni poti prehodil izredni Mike Slamer.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10
Seznam skladb:
1. We Come Alive
2. Falling In
3. One More Time
4. Another Way To Fly
5. Drive Away
6. Justified
7. Rise Above It All
8. Devils Hand
9. Unified
10. Heartbeat Away
11. Push Comes To Shove
Zasedba:
Andrew Freeman – vokal, spremljevalni vokal
Mike Slamer – kitara, bas kitara, klaviature
Chet Wynd – bobni
