Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 13.07.2018
Produkcija: Nozomu Wakai
Dolžina albuma: 49.15
Žanr: Hard Rock / Power Metal
Sredi lanskega julija je izšel drugi pravi dolgometražni studijski dosežek projekta Destinia, za katerem stoji japonski kitarski virtuoz Nozomu Wakai. Nozomu je eden redkih japonskih glasbenikov, ki mu je s trdim garanjem in veliko marljivostjo uspel veliki met in si je tako uspel izboriti pogodbo z evropsko založbo, s čimer je njegov novi album »Metal Souls« na dosegu roke tudi evropskim ljubiteljem metala in hard rocka. Govora je o italijanski Frotniers Music Srl. Pred štirimi leti je izšel prvenec »Requiem for A Scream«, temu je sleil EP »Anecdote of the Queens« (2015), predlani pa celo koncertni album. Drugi album, to je novi in aktualni, se pravi »Metal Souls«, predstavlja odločen korak navzgor.
Zakaj? Res, da je že prvenec predstavil kitarista, kot glasbenika, ki je velik perfekcionist ter detajlist, vendar pa je za novi album Wakai uspel sestaviti pravo zasedbo, ki izvaja v svojih vlogah s kitaristom zavzeto prav vse točke. Od začetka do konca novega albuma. Čeprav ostaja Nozomu uradno »one man band« in čeprav se šteje trojico sodelujočih, zgolj res, kot samo sodelujoča imena, deluje »Metal Souls«, kot bi ga posnela prava skupina.
Le katera tri imena sodelujejo z Wakaiem na »Metal Souls«, da je stvar na novem albumu dobila tako odločno večji izpovedni zalet? Če je pred »Metal Souls« z Wakaiem, izmed zvenečih imen, veljalo izpostaviti le vokalista Roba Rocka, ki je prispeval vokal na nekaj točkah, je »Metal Souls« kompakten in dovršen izdelek, kjer sodelujejo od prve do zadnje skladbe z izjemnim kitaristom še pevec Ronnie Romero, basist Marco Mendoza in bobnar Tommy Aldridge. Želite več od tega? Več verjetno niti ne gre.
»Metal Souls« se giblje v vodah neoklasičnega hard rocka, ki prehaja v power metalski juriš in obratno. V komponiranju se čuti jasne in odločne vplive hard rocka sedemdesetih, kot so skupine Whitesnake, Rainbow, Deep Purple, pa kasnejših, kot so Dio, Michael Schenker Group, Yngwie J. Malmsteen’s Rising Force, Impellitteri, Axel Rudi Pell,…Wakai ni egomanijak in v tem oziru možni »brezumni« kitarski mitraljezec, ki bi stavil vse le na hitrost ter na rovaš tega celo žrtvoval element kompaktnosti ter poslušljivosti dane kompozicije. Mož je namreč silno pretkan v razmeščanju fraz, s katerimi vzdržuje visoko melodično nalezljivost in kompaktnost. Njegov pristop in slog išče navdih pri velikanih kitarske rock igre, kot sta npr. Randy Rhoads ter Michael Schenker. Res je, da Nozomu ne bo prinesel na prizorišče nikakršne glasbene revolucije in da so forme njegovih kompozicij v potezah naslonjene na že slišano, na preverjeni kliše ter da gre pravzaprav za revitalizem osemdesetih, je pa po drugi plati album odsekan in izveden na izjemno visokem kakovostnem nivoju, kjer srčnost nadvlada prav vse opazke o generičnosti. Komadi kradejo drug drugemu pozornost v eksplozivnih in ultra bombastičnih refrenskih napevih. Be A Hero, Take Me Home, uvodna Metal Souls, Promised Land… težko je izbirati vrhunce.
Romero briljira na vokalu! Njegov vokal funkcionira fantastično. Pravzaprav nekatere linije z njegovo barvno konturo evocirajo tisto kar počne danes Romero pri CoreLeoni, medtem, ko je izvrstna in ena najmočnejših kompozicij Promised Land delo na albumu »Metal Souls«, ki evocira najboljše trenutke Gotthard s Steveom Leejem na vokalu. Skratka neoklasicistično in z baročnimi okraski začinjen hard rock do heavy metal album brez »Malmsteen senzacionalizma«, ki mu eksplozivnosti in dinamita ne zmanjka. Posebno noto in pečat zapuščata na albumu legendarna Marco Mendoza ter Tommy Aldridge, ki sta bila v postavah Whitesnake ter Thin Lizzy celo nekaj časa skupna pajdaša. tod tudi toliko prevzetnega klasičnega hard rock sentimenta, čeprav je v produkcijskem oziru »Metal Souls« silno nasršen album in skrajno zmetaliziran (Jens Bogren in Fredrik Nördstrom sta ga miksala in masterizirala), zato deluje na prvo poslušanje pravzaprav zelo power metalsko.
Album »Metal Souls« je dosežek, ki odpira projektu Destinia (globalno) vrata na stežaj v nadaljnjih kreativnih potezah in viziji. Nozomu Wakai se je izkazal na njem kot izjemno spreten komponist, ki je prerasel značilno »japonsko naivnost« v japonskem posnemanju hard rock zapuščine Zahoda. Z integracijo Romera, s peresno lahkoto rešuje večno pereči problem japonskih tegob, pri pravilnem izkoriščanju oziroma rabi angleškega jezika v metriki verzov. »Metal Souls« je torej prava »bomba« revitalizma hard rocka in metala osemdesetih. Stilsko je to izjemno precizen album. Precizen v smislu, da ga je skomponiral japonski glasbenik, ki hkrati s tem tako učinkovito trka na obča ušesa evropskih, pa tudi ameriških ljubiteljev ultra nalezljivega hard rocka in metala. Zato ima Nozomu Wakai v prihodnosti velik potencial, da se pregloda na sceni visoko.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skadb:
1. Metal Souls
2. Rain
3. The End Of Love
4. Promised Land
5. Take Me Home
6. Raise Your Fist
7. Be A Hero
8. Metamorphoses
9. Cross The Line
10. Judgement Day
Zasedba:
Nozomu Wakai – kitara
Ronnie Romero – vokal
Marco Mendoza – bas kitara
Tommy Aldridge – bobni
