Lokacija: Tolmin / MINK / Slovenija
Datum: sobota, 27.05.2017
Tako. Sklenitev klubske sezone v prestolnici severne primorske, Tolminu seveda in tamkajšnjem znamenitem MINKu, je prinesel koncertno zgoščen vikend. Že v petek, 26.5.2017, so tam nastopili Mojo Hišni Band iz Ročinja, kateri se na tem prizorišču znajdejo, v sozvočju s tradicijo in običajem, vsaj enkrat letno. Če je zmanjkalo sape za petkov obisk, si tega spodrsljaja ekipa RockLine nikakor ni smela dovoliti naslednji dan, četudi je bila cena za to prešpricana gasilska veselica, ki je potekala na isti dan,prav tako nedaleč stran v Tolminu (upam, da ste prestregli ta sarkazem). V soboto so v MINKu namreč nastopili znameniti alternativni rockerji in metalci Demolition Group. Kleni Brežičani, ki so pred dvema letoma izdali album »Zlagano sonce«, se v novem letu postavljajo na odrih Slovenije z osveženo ekipo. Poleg pravzaprav nezamenljivega in do danes domala že kar ikonskega Gorana Šalamona, se v ekipi namreč nahaja garda samih zagnanih mladcev, kar pa še ne pomeni, da ne bi starosti Šalamonu primanjkovalo zagona. Po menjavah legendarnega Joca na saksofonu oziroma pihalih (in “puhalih”) za Aleša Sušo in Matije Lapuha za novega kitarista Petra Stojanoviča, drvijo tako prenovljeni Demolition Group, naproti novemu studijskemu albumu.
Kot je že v običaju (to je že kar obvezni sestavni del tamkajšnje klubske folklore), se v MINKu pričenjajo koncerti neobičajno pozno. Neobičajno s stališča laičnega individuuma, ki preživlja delavne dneve tedna sicer na ljubljanskem koncu, kjer nastopa pač »policijska ura« že ob enajsti zvečer. Zato jemljite nekaj prejšnjih stavkov “z rezervo”. No v MINKu se je koncert pričel reci in piši ob 23.00 uri in 25 minut. Einsteina ne gre odkrivati. Demolition Group smo sicer prestregli na letošnjem Ortofestu v Ljubljani. No in ob primerjavi z izkušnjo staro mesec in pol dni lahko trdim, da je tokratni nastop v MINKu dostavil za odtenek še bolj »ubrisan«, zlasti sproščen in »odklopljen« koncertni nastop. Tudi občutek je bil tak, da sta Stojanovič in Suša izdatneje zrasla z ekipo, z ozirom na izkušnjo nedavne predstave skupine v ljubljanskem Orto baru. Vmes se je zgodilo za Demolition Group kar nekaj koncertov in to je bilo za rast kemičnih vezi nove ekipe silno, silno dobro.
No ta koncert v Tolminu je skušal organizator prirediti že v petek, dne 12.05.2017, ko so (na znamenitem tolminskem vogalu obilno obloženem s ponudbo hitre hrane, med Gregorčičevo in Prešernovo) odkrili spominsko ploščo vezano na film »Kruh in mleko« Tolminca Jana Cvitkoviča, a se zadeva žal ni izšla (to bi bil namreč svojevrsten spektakel). No teden dni kasneje so se organizatorji odločili, da s koncertom počakajo, saj bi se termin prekrival s tretjim dnem festivala Jazz Cerkno, kar je zgled izredno spoštljivega odnosa in sodelovanja na ravni lokalne koncertne promocije med Cerknim in Tolminom. No, dne 27.05.2017, pa bi morali Demolition Group sprva nastopili v Gornji Radgoni, a se je na koncu vse obrnilo in bend je pristal v popolnoma drugi geografski regiji Slovenije, zlasti znatno bolj potresni. Glede na že kar pregovorno potresno reputacijo skupine, v vsekakor bolj prikladni regiji.
Filozofirati tu ne gre. Bend je v izčrpni, to je skoraj dve urni predstavi, znova dostavil tisto, kar od njega pričakuješ, kar si od njega vajen in to je tista izvrstna doza sebi lastne rock’n’roll spojine. To je glasbene recepture, po kateri so si Demolition Group pridobili sloves rockovskega unikata in kraljev slovenskega alternativnorockovskega podzemlja, globoko pronicljive družbeno kritične sporočilnosti. Tudi v MINKu so Demoiliton Group dostavili več kot izvrsten špil. Proletariat petih neupogljivih glasbenikov ostaja izjemno uigran, Suša in Stojanovič sta tudi tehnično izdatneje podkovana od obeh predhodnikov, zlasti mnogo bolj suvereno je delovala kitara ob primerjavi z nastopom skupine v Orto baru, medtem ko je Suša imponiral s svojimi domislicami saksofonskih improvizacij, katere je vpletal (po vzoru znamenitega predhodnika) v jedro skladb. Ritem sekcija bratov Gregl ostaja neprebojna trdnjava skupine. Ritmiko imajo Demoition Group v krvi, popolnoma poštudirano, zato je njihov mračni ertogeni groove neverjetno prodoren ter upam, da postaja vzor drugim slovenskim rock’n’roll skupinam. Nasploh pa, ko mu nadeneš še masivni zvočni zid uničujočega fraziranja, ki ga izvajata v tandemu Suša (ta je menjal bariton, tenor in soprano saksofon) ter Stojanovič na izrazito naviti, nametalizirano povampirjeni ter razmaščeni distorziji. Tudi bend je stresel iz sebe znatno večjo malho kvantov odrske kinetike, se pravi samega gibanja. Komunikacija med gradniki je bila na odru znatno intenzivnejša, glede na izkušnjo iz Orto bara. No v vso to zgodbo, pa se umešča unikatni in edinstveno karizmatični gorostasi pevec ter jezični doktor skupine, Goran Šalamon. Poseben že po svoji odrski figuri, odrski statui, njegova interpretacija, pa sega še dlje in tako kot vselej, dodaja tisto piko na »i« neverjetni intenziteti emocij in strasti, ki spremljajo glasbeno podobo skupine oziroma njen unikatni artizem. Tokrat je gromoglasni Goran še izdatneje povezoval komade med seboj, v slogu pripovedovalca zgodbe. Na tak način je še intenzivneje povlekel publiko k sebi in k skupini. Pravzaprav je v nagovorih vseskozi vzdrževal, na posrečeno iskriv ter domiseln način, rdečo nit med komadi. Ob tem pa jasno in gromko napovedal, da drvi skupina novemu albumu naproti. V tem oziru se je nastop skupine tudi začel (Preveč vsega), prav tako pa sklenil njegov regularni del (Pojdiva tja), vmes pa je bend predstavil še dve drugi novi skladbi (Zvezde, Napačna midva). Ob seveda vseh običajnih standardih s težo na novejšem materialu, vsekakor še vedno aktualnemu izvrstnemu »Zlagano sonce« in pa »Planet starcev«.
Klientele je bilo to pot v Minku dovolj, zato je prava energija tovrstnega klubskega nastopa delovala v polnem iztržku. V oziru same podoživetosti izvedbe. Bend je res dostavil izvrstno predstavo. Po njej si samo rečeš: »Da. To je to. Naslednjič jih grem obvezno spet pogledat in to ob prvi možni priliki.« Demolition Group ostajajo torej velika in samorasla konstanta visoko inteligentnega in neverjetno prodornega artizma alternativnorockovske kulture na Slovenskem.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Preveč vsega
2. Kapital
3. Lažje je imeti psa
4. Včasih tko
5. Dan dolgih sanj
6. Dan brez
7. Planet starcev
8. 99
9. Kaplja
10. Gospodar
11. Zvezde
12. Crackhead
13. Mesečina
14. Amerika
15. Napačna midva
16. Nimam rad boga
17. Bič, luč in upanje
18. Zucco Is Not Dead
19. Zlagano sonce
20. Pojdiva tja
—dodatek I.—
21. Neovangelij
22. T.A.U. (Temni angeli usode)
23. Japanci rade za nas
—dodatekII.—
24. Like Night Before
25. Ljubiva za svet
