Demolition Group predstavili novo posadko na Ortofestu (2017)

Poba Nazadnje spremenjeno Jul 4, 2019

Lokacija: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum: četrtek, 06.04.2017

Letos mineva kar 35. let od ustanovitve brežiške alternativno-rockovske zasedbe Demolition Group, kar je vsega zavidanja vredna številka. Skupina je pred dvema letoma izdala še vedno aktualni zadnji studijski album »Zlagano sonce«, leto 2016 pa preživela s kar nekaj turbulence, saj je prišlo zavoljo nesoglasij v ekipi, do odhoda enega izmed ustanovnih članov skupine, to je ikonskega saksofonista Jožeta Pegama, ki se mu je pri odhodu pridružil tudi kitarist Matija Lapuh. No Demolition Group so se uspeli pravočasno pobrati, vrzeli v ekipi, pa sta zapolnila izkušena glasbenika in sicer saksofonist Aleš Suša ter kitarist Petar Stojanović.

Skupina je tako v novo leto 2017 vstopila s serijo koncertnih napovedi, med katerimi smo jih, dne 06.04.2017 pričakali tako naposled znova v Orto baru, kjer so nastopili v sklopu izdaje letošnjega Ortofesta.

Bend je stopil na oder spodnjega prostora Orto bara tam malo preko desete zvečer. V postavi današnjih Demolition Group vztraja ikonski, pravzaprav nezamenljivi Goran Šalamon, mož edinstvene karizme, iskrivega uma, mož brez dlake na jeziku, mož ob katerem se zatrese zemlja, ko zagrmi s svojim neverjetno prodornim in markantnim vokalom, večkrat podkrepljenim z zaščitno znamko gromoglasnega besnila in jeze. Ritem navezo zastopata v skupini še naprej brata Tomi (bobni) in Ivica Gregl (bas kitara).

Bend je v neusahljivi seriji favoritov dokazal, da še ni rekel zadnje. Vsekakor igrajo novi Demolition Group nekoliko drugače, v primerjavi s prejšnji inkarnacijo zasedbe. Delujejo nekoliko bolj koncizno, šolsko. Stojanovič je namreč neverjetno tehnično podkovan kitarist. Hiter, precizen. Solaže na kitari so pri Demolition Group tako po novem v orkanskem plimovanju. Aleš Suša z nadvse prepričljivimi erupcijami saksofonističnih improvizacij na drugi strani, sicer ne more naslediti orjaške karizme svojega predhodnika, navkljub temu, pa sta s Petrom Stojanovičem uspela razviti všečno masivno kemijo neprebojnega zidu spremljave ozadja zvočne slike, ki je za Demolition Group od nekdaj unikatna in posebna. Zvočna slika med koncertom zadovoljiva. Pravzaprav razporejenost gradnikov tako kot vselej, silno posrečena. Muzikaličnost fluidne in ostro nafunkirane bas kitare Ivice Gregla v navezi z vselej zanesljivim narekovanjem tempa njegovega brata Tomija v zaželenem kontrastu z riffovsko navezo kitara/saksofon, ki ponuja prepoznano naravo porogljive koncertne rušilnosti skupine, v središču vsega tega pa ostaja pečatni Goran s svojim edinstvenim performansom jezičnega doktorja ter na moč karizmatično figuro odrskega gibanja (in zibanja).

Tega večera so Demolition Group »preživeli«. Če sem iskren, mi je ljubša prejšnja formacija skupine, z edinstvenim Jocom na saksofonu, vendar roko na srce. Skupina igra tudi v najnovejši postavi z nezmanjšano močjo in ihto, s kilometrino pa se bodo tudi nove silnice v novo osveženi skupini razmestile v optimalnem učinkovanju. Torej? Da! Demolition Group gredo naprej! Upajmo, da se »kuha« tudi novi avtorski material, saj kot je znano, Goranu nikdar ne primanjkuje izjemne poetične pronicljivosti in intelektualne provokacije, ki udarja kot svinčena krogla in seka naravnost, kot najostrejša britev.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

Setlista: