Death metal Pravičnost z Baest

Rok Nazadnje spremenjeno Apr 29, 2022

Po lanski seriji odpovedanih koncertov se je scena končno v celoti prebudila in dobiva tudi mednarodni pridih. Preteklo nedeljo so v organizaciji Earsplitter/Dirty Skunks Orto bar tako obiskali danski death metalci Baest, za podporo pa so poskrbeli domači Smrt in Sovrag.

Prvi so na oder stopili ljubljanski death/thrash metalci Sovrag, ki jih tvorijo tri petine že poznanih kočevskih Septic Order. Ker si zasedbi delita kar tri člane bi bilo povsem upravičeno pričakovati, da si bosta tudi žanrsko precej podobni, pa temu (k sreči) ni tako. Če Septic Order s svojim groove/thrash metalom niso daleč od kakšnih Pantere ali Machine Head, pa Sovrag zvenijo precej bolj starošolsko. Peterka namreč preigrava dokaj klasično zmes death/thrash metala, ki pa ga mestoma obogatijo s prijemi black metala in precej izdatnih melodičnih vložkov, ki jih je slišati predvsem v pestrih, razgibanih in premišljeno izdelanih solažah izpod prstov kitarske dvojice Krulič/Ivančič. Za miganje vratov so Sovrag poskrbeli tudi z dinamično ritem sekcijo pri kateri prednjači Dobretov boben, ki je poln pestrih prehodov, hitrega bas bobna in celo periodičnih blast beatov. Z zanesljivo vokalno predstavo se je izkazal tudi Luka Orel, tokrat v živo le čisto odpeti deli med komadom Tribute to Death niso izpadli tako prepričljivo kot na EPju. Sovrag so v dobre pol ure v celoti odigrali pred letom dni izdani kratkometražni prvenec Tribute to Death in dodali lepo mero novega, še neizdanega material, ki ima potencial.

Sledili so prekmurski Smrt med katerimi se je zgornja dvorana Orta kar lepo napolnila in v zameno dobila pošteno dozo progresivnega death metala oz. spiritual death metala, kot ga imenuje bend sam. Oznaka je kar primerna, saj Smrt med death metal šusom ponudijo veliko mirnejših, atmosferičnih in melanholičnih delov, ki jih je prej kot v death metalu najti v drugih žanrih. Po besedah vokalista Lana Pahorja gre tako v njihovem primeru za mnoge žalostinke, s čimer se gre kar strinjati, a vendar si hkrati med žalostinkami še nikoli nisem tako namučil vratu. Smrt tako v osnovi še vedno igrajo death metal in tudi dobro vedo, kako se temu žanru streže. V Ortu so tako natresli pravo prgišče premišljenih rifov in potresnega bobna ter brutalnega vokala, ki pa zveni precej bolj black, kot death metalsko. Smrt so studijsko priden bend, saj ima izdana že dva EPja in studijski prvenec Oppression From All Suffering, s katerega je bila odigrana glavnina komadov, pripravljajo pa že njegovega naslednika, s katerega so prav tako predstavili nekaj materiala. Fantje so publiko prepričali z dobro energijo in odlično izvedbo ter znova prepričali z bržda svojim največjim hitom Sweet Nostalgia (ki vedno nehote spomni na Dekadent), se poslovili s komadom z debitantskega EPja The Will to Power in nas pripravili na šus, katerega v resnici najbrž nihče ni niti pričakoval. Odprtih rok čakamo novi album!

Za začetek bom brezsramno ukradel kar besede našega Primoža: »kar so bili Warbringer za thrash revival, so za klasični, moderni death metal Baest¹«. Da to še kako drži je danska peterka dokazala že v prvih sekundah njihovega viharnega, dobro uro dolgega seta, ki se bo v spomin zapisal kot eden boljših death metal koncertov v Ortu, pa tudi širše. A pojdimo po vrsti. Prvič, Baest pri nas že nastopili in sicer septembra 2018 v Kinu Šiška z Abbathom, na kar je spomnil vokalist Simon Olsen, a so takrat krivično ostali pod dosegom radarja. Drugič, roko na srce, Baest ne ponudijo ničesar, česar še ne bi slišali ali poznali, vendar pa to počnejo na tako dober, energičen, srčen in svojstven način, da prepričajo v prvem hipu. Tretjič, če vam imena kot so Bloodbath, Carcass, Bolt Thrower, Entombed in Dismember karkoli pomenijo, vam bo ob Baest vaše črno, trohneče srce znova zaigralo. Baest so Ljubljano tokrat, kako primerno, pozdravili z Genesis in popeljali v uro dolgo death metal genezo z lepo stopnjevanim uvodnim rifanjem dvojca Lasse Revsbech/Svend Karlsson, ki ga pretrga ultra dolg Simonov krik, prava nevihta visoko oktanskega death metala pa nato ni pojenjala vse do konca. Baest Orta na svojo stran niso dobili le z nalezljivo energijo in vrhunsko predstavo, temveč tudi s Simonovi nagovori v lepi in tekoči slovenščini ter opisom Ljubljane s »city of dragons«. Hčerke in sinovi mesta zmajev Dancem niso ostali dolžni in Orto bar že lep čas (tudi v predkoronskih časih) ni videl takšne količino mosh pitov in wall of death-ov. Tako kot je uživala publika je vidno in nezaigrano užival tudi bend, ki je serviral visoko kakovostno predstavo premišljenih rifov, ki niso na prvo žogo, uničujoče ritem sekcije, brutalnega, a razumljivega vokala in vsesplošnega death metal žmohta, ki ga dandanes v živo ni tako lahko ujeti. Baest so se tokrat skoraj v celoti osredotočili na lani izdani album Necro Sapiens, medtem ko so s prvenca Danse Macabre servirali le Crosswhore, z njegovega naslednika Venenum pa le Gula (lat. Požrešnost, eden sedmih smrtnih grehov). So pa z EP-ja Justitia (lat. Pravičnost), ki izide šele čez mesec dni predstavili kar dva rušilca in sicer Ecclesia in Gargoyles (pri katerem sicer gostuje Trevor Strnad iz The Black Dahlia Murder). Baest so z (nepričakovano) izvrstno izvedbo in vrhunsko predstavo pregazili kot boltthrowerske tankovske gosenice, odpihnili s klasičnimi Carcass zvenečimi, melodičnimi dvojnimi kitarskimi napadi, podprtimi z blast beati, dobro naoljili HM-2 Entombed/Dismember krožno žago in glave za konec odtrgali še z rušilnim naslovnim komadov zadnjega albuma Necro Sapiens. V nedeljo se tako ni plesalo le po ulicah, temveč tudi v zgornjem nadstropju Orta. »Fiat justitia, ruat caelum«.

¹Sam bi tu dodal vsaj še Lik in Carnation

Baest setlista: