Samozaložba
Datum izida: 9. 5. 2021
Produkcija: DavidOFF
Dolžina albuma: 28.00 min
Zvrst: Progressive Metal/Art Metal/Instrumental/Guitar Rock
Ocena: 9.0/10
DavidOFF je glasbeni projekt, recimo temu naravnost vseinstrumentalni kitarski art rock in metal projekt, za katerim stoji koroški kitarist David Breznik. »Ni nas veliko, smo pa dobro razporejeni,« bi šel rek o slovenskih samostojnih izvajalcih, ki nagovarjajo v prvi vrsti z jezikom šest-pa tudi več-strunske teorije. Bor Zuljan, Franci Zabukovec in potem malo mlajši Igor Potočnik, da bi nekako prišli v postmilenijsko dobo, ko se pojavi Jeseničan Grega Habič, ki velja še danes za najbolj konsistentnega med vsemi, pa Celjan Uroš Planinc, ki se je upajmo da ne dokončno »ustavil« pri dveh albumih in sedaj tudi Korošec David Breznik. Našteti so glasbeniki s samostojnimi albumi, čeprav je kitarskih asov v Sloveniji še mnogo (Mark Lemer, Matjaž Sterže, itn…). Govorimo o tipu glasbenikov oziroma o samostojnih izvajalcih, ki postavljajo instrumentalno kitarsko igro v absolutno ospredje in osnovni jezik kreativnega izrazoslovja. Svoje art biti. Čakamo le še, da se jim nemara pridruži prva dama na slovenskem, ki bi lahko bila Katja Plaster. David Breznik je znova svoja glasbena zgodba, svoja knjiga o glasbi. Samorasla in samosvoja.
David Breznik je že konec leta 2020 izdal prvenec, v letošnji pomladi pa mu sledi torej drugi album »Vojna«. Album pomenljivega naslova. Fant je torej že na uvodnem koraku v diskografsko kariero želel predstaviti dva različna obraza. Prvenec je bil naravnan kot nekakšno posvetilo njegovim glasbenim idolom, kitarskim herojem, ob katerih se je obtesal, glasbeno razvijal, zorel in odraščal. Novi album pa ponuja izrazit odklon, saj je dejansko polnokrvni odraz, odtis notranjega sveta Davida Breznika. Torej gre kompletno za album, ki izžareva umetnikov osebni glasbeni dosje, pri čemer razgalja David skozi jezik kitarske igre tudi najbolj skrite koščke svoje senzitivne duše. S strastjo in žarom.
Kar je Davidu uspelo na albumu »Vojna« je to, da spremlja album silno smela produkcija. Njegova kitara zvoči nasršeno, masivno, opremljena je z bombastičnim reverbom, obenem pa je glasbenik mojstrsko pokril tudi nižje tone, razgibal aranžmaje, jim vdahnil dramaturgijo slikovitih rešitev integracije aranžmajev klaviatur, poskrbel pa tudi za povsem organsko naravo bobnov, ki jih je dostavil sodelujoči glasbenik na tem albumu, to je Dejan »Dimme« Dimec. DavidOFF pristopa jedrnato izpovedno in ne trati poslušalčevega časa s potencialnimi avanturami v polja (brezbrižnega) avantgardnega čudaštva. Substanca je vseskozi otipljiva, sledi muzikalnosti, vendar pa nagovarja tudi izzivalno, saj se DavidOFF izkaže za spretnega vrvohodca, ko sledi rdeči niti stapljanja mnogih slogovnih vplivov, ko se giblje znotraj samosvoje glasbene izpovedi. Album prepletanja elementov neo-kalsicizma, jazzrockovskih linij, momentov, ki bi jih lahko posvojil tudi blues rock, v ospredje pa servira glasbenik seveda plazovite salve metalskega fraziranja, ki bi pili vodo tudi v polju progresivnega metala.
Možakar zna biti zelo pretanjen, kar izžareva zlasti četrta skladba Sreča. To je posebej milozvočna in pretanjena ter ob vsej razgibanosti, še vedno izjemno prijetna v poslušanju. Čeprav gre za vse-instrumentalni album, nagovarja ta zelo posrečeno, efektivno (brez besedil), še vedno zelo osebno izpovedno. Na to namigujejo naslovi skladb, ki jih ni težko povezati z naravo igre in aranžmaji ter nosijo otipljivi izpovedni karakter. To je bil cilj glasbenika, ki je zelo spretno realiziran.
Skladbi Vojna (uvodna fraza nehote potegne na BU2B legendarnih Rush) in Orgazem sta po naravi precej sorodno aranžirani. Plazovita, prodorna kitarska fraza, ki vdihuje tudi nekaj temačne atmosfere, okarakterizira v osnovi obe skladbi. Ti dve sta neposredneje aranžirani. Potem pa se na albumu znajde mdr. točka bolj eksperimentalne narave, recimo ji progresivnometalske narave, to je Droga, ki se v vodilni frazi prvega dela skladbe razvija, kot bi Kashmir (Led Zeppelin) doživel 45 let kasneje svojo izrazito »back to the future« posodobitev. V tak rang točk albuma z lahko to uvrstimo tudi jekleno progresivno skladbo Nebo.
Album ne prenaša pretiravanja in egotripov. DavidOFF nakaže, da je izjemen kitarski virtuoz, a v tem razkazovanju nikakor ne pretirava. Komadi zadržujejo izredno kompaktnost. V tem oziru je vsa reč primerljiva s staro šolo aranžiranja Joea Satrianija, čeprav je DavidOFF v slogovni fuziji znatno pestrejši, recimo kar izzivalnejši. A, ko strelja rafale peklensko hitrega stresanja odigranih tonov, z njimi nikakor ne pretirava, pač pa jih razmešča v pravih odmerkih, na prava mesta osmih točk albuma. In to je velika prednost tega studijskega dosežka, saj je to garant doseganja prave mere art metalske oziroma art rockovske narave tega instrumentalnega izdelka, ki ga bo z zanimanjem poslušal tako zahtevnejši glasbeni poslušalec, kot tudi tak, ki ne prenaša prav dobro pretiranega kompliciranja in prvenstveno stavi na minimalizem hipnega energetskega vžiganja tri do štiri akordnega fraziranja.
DavidoFF je glasbenik, ki z albumom »Vojna« opozarja, da je pred nami umetnik velikih talentov in velikega izpovednega potenciala. V razvojnem oziru. Izhodišč nadaljnje evolucije je malo morje. Prav zavoljo plastovite obtesanosti in fokusiranosti mladeniča. Vse je odvisno od tega kam se bo usmeril v svoji glasbeni viziji, a bilo bi odlično, če bi fant kratkoročno uspel sestaviti vsaj spremljevalno ekipo, da bi lahko album »Vojna« predstavljal v živo. Res, da je na njem vsega 28 minut glasbe, a to ni težava. Dodaš kak avtorski ‘leftover’, pa še kakšno priredbo in ura koncerta je zagotovljena. Album »Vojna« je silno zanimiv in kvaliteten izdelek in si zato zasluži konkretno koncertno promocijo. Pred nami je torej še ena artistično razburljiva zgodba, ki zna v prihodne navreči marsikakšno glasbeno sladostrastje samonikle vsebine.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Vojna (3:18)
2. Sanje (3:04)
3. Nebo (2:59)
4. Sreča (4:13)
5. Orgazem (3:09)
6. Droga (3:47)
7. Moja ljubezen (3:40)
8. Prah (3:33)
Zasedba:
David Breznik – ‘DavidOFF’ – kitara, bas kitara, klaviature
Dejan Dimec – ‘Dimme’ – bobni
