V nepolnem 57. letu starosti nas je zapustil Dario Cortese.
Dario je bil močno vpet v svet glasbe. Zlasti v vse mogoče inkarnacije alternativnega rocka, še posebej pa ga je privlačil avantgardni jezik glasbene ekspresije, ki ne pozna prav nikakršnega omejevanja. Še posebno takrat, kadar je dopuščal srdite podvige ‘ekscentrizma’. Bolj, ko je bil ta glasbeni nagovor čudaški, bolj mu je bil Dario blizu. In obratno. Dario je svoj čas delal pri založbi NIka Records, bil je tudi urednik glasbene redakcije Radia Študent. Prav tako je igral v slovenskih zasedbah alternativnorockovskega predznaka: Crazed Farmers, Bretones in Industbag.
Preporod pa je za Daria napočil, ko se je odločil zaživeti v Cerknem. Podal se je v kraje vladarja – mogočnega Porezna ter njegovih goratih bratov in sester. Tam je stkal pristne vezi z neukročenim svetom, kjer se skozi piš vetra še danes divje in nebrzdano spajajo in tkejo energetske sile pradavnih časov in ki (lahko) plemenitijo današnjega človeka. Dario je postal redni udeleženec vseh glasbenih dogodkov v Cerknem. Ko smo obiskovali bar Gabrijel v sklopu festivala Keltika, ali “stari plac” v sklopu programov festivala Jazz Cerkno, si vsebine, ne ponudbe teh dogodkov, nihče ni mogel predstavljati brez Daria. Zlasti ne brez njegovih hudomušnih ter brezmejno šegavih in simpatičnih uvodnih nagovorov. To pa je bil le košček vsega, kar je Dario prinesel med Cerkljane.
Če je kdo resnično bil sin narave in nenazadnje narava njegova mati, je bil to Dario. Njegov izjemni arzenal znanja in vedenja, ki mu ni bilo ne konca ne kraja, v katerem je na fascinanten in edinstven način stkal več interdisciplinarnih ved, skozi samoraslo učenje, ki ga je poganjal raziskovalni avanturizem osebne preizkušnje in izkušnje, je našel pot do utelešenja čudovitega in čarobnega napoja resnice. Resnice, ki je potovala z njim na poti. Potovala tudi med ljudi. Vse to utelešajo danes tudi številni njegovi zapisi v mnogih knjigah, ki jih je pustil za seboj. Mnoga predavanja, mnoge ekskurzije, taborjenja in če ne drugega, spomin na mnoga skupna druženja, kjer se je vselej razplamtela polnokrvna debata o uporabni vrednosti rastlin. Tako v prehrani, kot v zdravilne namene. Enkratna in neponovljiva figura. Modrec, mojster, zdravilec, mentor, šaman. Dario je pri svoji založbi PureZen poskrbel ne le za izdajo knjig, pač pa tudi lepo bero albumov različnih izvajalcev, zlasti slovenskih, s čimer je vseskozi skrbel tudi za ohranjanje aktualne kreativnosti slovenske glasbe.
Bil je človek, ki je s svojo utelešeno karizmo, drznim pogumom, osredotočenostjo in vizionarstvom hodil neustrašno po svoji poti. Z nalezljivim nasmehom, vedrino, pozitivno vibracijo, je ‘razdiral’ še tako ‘zategnjene’ in ‘zakrknjene’ obraze, da so ti vračali nasmeh. S svojo srčno vedrino je dramil srca ljudi in prižigal v njih iskro radosti. Mogočni mož. Kot gora, ki jo brusijo in klešejo viharji, a se ne ukloni. Orjak. Zrasel in vkoreninjen v mater Zemljo.
Dario. Dragi prijatelj. Nora in grešna je sleherna misel, da bom moral kdaj zapisati te vrstice. A je tako hotelo kolo usode. Besede so premalo, mnogo premalo. In tokratno slovo bridka bolečina. A tvoje besede, ki si jih ni težko priklicati iz spomina v slehernem trenutku, bi hipoma izgnale sleherno šibkost iz mojega srca in tvojo pot, pot od tod v večnost, spremenile v veliko praznovanje. Vem, kaj bi povedal. Vem kaj mi šepečeš. Da je smrt neverjetno fascinantna življenjska izkušnja. Verjamem, da se nekoč in to prav kmalu, znova zberemo ob tebi. Vsi tisti v katerih si prebujal vero v dobro in prižigal luč dobrih dejanj. Na tistih poljanah brezmadežne svetosti.
Dario! Si ena najlepših in najsvetlejših duš, ki je hodila med nami in nas učila. Sedaj je ta duša zasvetila na nebu. Da sije dalje to svetlobo univerzuma. Večnega stvarstva. Naj sije tvoja luč. Na vse nas, ki smo te imeli čast spoznati in nenazadnje, občudovati.
