datum: četrtek, 15.11.2018
lokacija: Novo mesto, Plac za vaje, Slovenija
Dan D so v letošnjem oktobru izdali nov album. V milu. USB vstavljen v milo. Dobesedno. Gor je deset komadov. Že sredi oktobra so tako organizirali dva nastopa na svojem placu za vaje pri Novem mestu, ki sta bila odprta za javnost, da predstavijo publiki svoj nov dosežek. Novembra so vseskupaj ponovili, zainteresirane javnosti pa je bilo znova toliko, da je bend organiziral dva zaporedna koncertna večera. Na drugega je uspel priti tudi RockLine. Z zamudo.
Navadno pri takšnih prispevkih, zamud človek ne omenja, vendar pa je tokrat ta povsem na mestu. Ko sem se bližal vhodu je zunaj stal Zdravko, ki je skrbel za prodajne artikle skupine, seveda tudi za novi album, tisti USB v milu, ki se imenuje “Milo za drago”. Skozi priprta vrata je odzvanjala nova glasba skupine, ki je že igrala koncert. Glede na to, da pred tem nisem slišal niti ene same samcate note albuma, sem bil prepričan, da vrtijo poljubno glasbo zunaj na vhodu, kajti tisto, kar je prihajalo od znotraj ni, na prvi posluh, zvenelo kaj dosti podobno glasbi, ki jo pričakuješ od Dan D. Tisto kar velevajo pričakovanja in kar nosimo v spominu je ena stvar, realnost seveda povsem druga.
To so bili namreč novi Dan D. Ob vstopu na prizorišče mi je postalo takoj jasno, da so spravili skupaj glasbo, ki je za njih nekaj povsem novega in tako krenili na novo glasbeno avanturo, kakršne pred tem še niso izkusili. Silno smela in uspela sinteza rocka in elekronike. To je na kratko povedano album “Milo za drago”. Nabito prizorišče. Bend z vsemi razstavljenimi rekviziti sredi špila. Popolnoma osredotočen in v elementu. Obra se je konkretno natelovadil na elektronskih bobnih, tu je Boštjan z izredno široko paleto različnih zvokov, ki so prihajali skozi njegove klaivature. Gradnika, ki dajeta tokrat novemu albumu poseben pečat. Tučo je menjal zelo pogosto serijo kitar, ki so stale ob zidu, na njegovi desni. Hrumenje kitar je delovalo unikatno. Vsaka s svojo posebno zvočno karizmo. Hibridne kitare. Unikati. Sestavljeni iz več različnih kitar, ki so na pogled in celo po zvoku, delovale malo da ne futuristično. V sredini Tokac, kot smo ga vajeni in kot nam je najbolj všeč, se pravi v svoji standardni super formi in seveda malo za njim in na njegovi levi zadaj, pretanjeni tihi dirigent iz ozadja, Nikola na bas kitari. Aplavdiranje publike med premori. Vali navdušenja. Dejansko bend v družbi svojih največjih prijateljev in oboževalcev (oboževalk pa sploh). In seveda željan predstavitve nove glasbe. To je bistvo. To je tisto po kar prideš. Stvarna kemija, ki izvablja iz tebe raznolika občutja in emocije. To je naloga glasbenika, ki predstavlja svoje delo publiki. Iskrenost in pristnost, sta bili tu v polnem izkupičku.
Zvok odličen. Razporejenost gradnikov zvočne slike pravšnja. Vse se je zelo lepo slišalo. Proti koncu je nekoliko zmotila le zgoščina višjih tonov, ki so se kopičili skozi naefektirane instrumente ter druge semplirane trike zvočnega vzorčenja. Te so malo vzeli primat nižjim tonom. A le proti zaključku. Sicer pa 100% Dan D. V vsem. To pomeni, da so posegli po neraziskanih obzorjih znova zelo uspešno. Zadržali so svoj karakter ter ga obogatili. Z njim artistično zrasli še za eno stopničko.
Ob komadih, ki jih najdemo na albumu “Milo za drago”, to so: Boli me k, Malo pekla, Ožina, Bits, Daj mi upanje, Ne naredi mi tega, Sem v tebi, Tu, Morilec, Laži mi, ki jih bend ni igral v istem zaporedju, kot se nahajajo na albumu, so Dan D vtaknili v setlisto tudi komade, ki jih na albumu ni, a so prav tako povsem novi. Sami so povedali da bodo te t.i. “zajebane” komade, ki jih na verziji albuma v milu ni, izdali kasneje, ko bo “Milo za drago” izšel v razširjeni varieteti in v obliki klasične zgoščenke.
Koncerta je bilo v uri konec, večera pa nikakor še ne. Gostoljubja skupini ne primanjkuje in kar težko se je bilo ločiti od njihovega prostora za vaje. In novi album? Izvrsten. Več o njem si lahko preberete v RockLine recenziji.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
