Lokacija: Cerkno / Gabrijel / Slovenija
Datum: sobota, 11.01.2020
Ni lepšega kot odpreti novo koncertno sezono, oziroma sezono ogledovanja in obiskovanja koncertov doma in to ne v Ljubljani, pač pa v fenomenalnem Cerknem. V baru Gabrijel, v krogu »domačih« v krogu ljudi izrednih organizacijskih sposobnosti, ki dihajo drug za drugega. Ko začutiš med Slovenci tisto krvavo pogrešano složnost, ki sicer deluje v dolini šentflorjanski, kot utopični bajeslovni endemit, kakršnega sproducira lahko le najbolj bujna domišljija. Pa vseeno. V Cerknem je to stvarnost.
25. mednarodni festival (dobre glasbe) imenovan Keltika, je v svoj letošnji program za prvi koncert povabil v Cerkno skandinavsko, točneje norveško jazzovsko formacijo Cortex. Cortex so pred časom oziroma pred tremi leti nastopili v sklopu Jazz Cerkno festivala (RockLine recenzija tretjega festivalskega dne TUKAJ), obenem je trobentač Thomas Johansson, sicer kar dober znanec bara Gabrijel, saj je tu prav tako pred tremi leti, nastopil s švedsko jazzovsko enoto imenovano All Included (RockLine recenzija koncerta TUKAJ). Za Cortex lahko rečemo, da so posebneži, kor je poseben skandinavski pristop do jazz glasbe. Skupina združuje vplivne prvine be-bopa in free jazza, skozi neverjetno posrečeno uravnilovko, v unikatni glasbeni konglomerat. Nenehno se bend izredno dobro počuti v vlogi spretnega vrvohodca med razrahljanimi deli, ki večkrat pokukajo proti poljem avantgarde čeprav še vedno konkretno oddaljeni od spogledovanja s kaotičnostjo, česar denimo ne skriva moderna čikaška šola free jazza, ter poslušljivimi bolj konciznimi formami.
A pojdimo po vrsti. Uvodni del koncertnega večera je pripadel triu ki izhaja iz šole Zlatka Kavčiča in ki se istoveti pod imenom: Durizzotto / Bajc / Furlan Trio. Trije odlični mladi glasbeniki s konkretno kilometrino in izkušnjami. Clarissa Durizzoto na alt saksofonu je denimo nastopila s svojo skupina Maistah Aphrica na lanskoletni izdajo tridnevnega festivala Jazz Cerkno (RockLine recenzija tretjega festivalskega dne TUKAJ) , Gal Furlan sodeluje z goriško zasedbo Neseseri Kakalulu in je sicer izdal že nekaj samostojnih albumov, Matjaž Bajc pa je soustanovil zasedbo Koromač doma iz Vrtojbe, igra za Brencl Bando, Acamar Trio,… Glede na uvodni opis glasbene usmeritve zasedbe Cortex, je nadobudni trio v uvodu večera pravzaprav v pravem nasprotju vnesel mnogo več furioznosti, šundra in pravi punk tornado v svojo jazzovsko izpoved. Trio je predstavil svoj albumski prvenec »Spontaneous Clip«, ki je izšel v lanskem letu pri založbi Klopotec in v 40 minutah igre prepričal, da gre za ekipo, ki se odlično in nadvse izvrstno sporazumeva ter zaznava na odru. Da se čuti med seboj, kar pomeni da deluje trio silno koherentno in kompaktno, pa čeprav je treba to kompaktnost iskati v izraziti meri svobodoljubne improvizacijske razrahljanosti. Bajc, ki smo ga pred časom tu srečali v vlogi basista Brencl Bande (pisal se je hladen jesensko-zimski dan 2018 – RockLine recenzija koncerta TUKAJ), pa tudi z zasedbo Koromač (Jazz Cerkno 2019 festival – RockLine recenzija drugega dne festivala TUKAJ), je tokrat pred odhodom na oder le odložil svojo čepico, na kontrabasu pa je nenehno divje opletal, kot bi bil v transu, tako močno se je poistovetil z vibracijo jazzovskega poslanstva skupine. Ni čudilo, ko je pri izvabljanju zvokov, večkrat zataval v povsem nekonvencionalno izkoriščanje samega telesa kontrabasa, pri čemer je do tega elementa pristopal s takšno vnemo in strastmi, da je včasih izgledalo, kot da želi z lokom »prežagati« kontrabas na pol. Tak pristop smo opazovali denimo pri Joštu Drašlerju (RockLine recenzija njegovega nastopa v Cerknem, dne 18.01.2019 TUKAJ), ki prav tako izvablja kopico zvokov, mimo klasičnega odzvena strun, pač pa se poslužuje trkanja po celem telesu instrumenta itn… Temu elementu se je kasneje priključil tudi Gal Furlan na bobnih. Trio nagovarja, kot namiguje pomenljiv naslov albuma. Zelo spontano. Rahle forme so sicer opornica, da se ekipa »ne izgubi«, da ima nek kompas, vseeno pa se vsi trije gradniki večinoma podajajo v širni ocean brezmejne jazzovske improvizacije in pri tem osupne ne le z visoko tehnično izbrušenostjo, pač pa tudi nad duhovitimi in domiselnimi rešitvami ter ekspresivno iskrivostjo. Odlično uvodno ogrevanje torej, ki je navdušilo šestdeset glavo množico obiskovalcev.
Cortex so izredno prekaljen kvartet, ki ga zastopajo Thomas Johansson (trobenta), Kristoffer Berre Alberts (tenorski saksofon), Ola Høyer (kontrabas) in Dag Erik Knedal Andersen (bobni). Bend je nastal leta 2007, člani le tega pa so sodelovali, ali pa sodelujejo, tudi v drugih znanih skandinavskih zasedbah, kot so All Included, Paal Nilssen-Love Large Unit, Bushman’s Revenge, Zanussi 5, Friends & Neighbors, Honest John in The Heat Death. Kvartet črpa navdih nad likom in delom kvarteta v katerem sta sodelovala legendarna Ornette Coleman in Don Cherry.
In res. Tisti, ki so bili še pod vtisi nastopa uvodne skupine, so še pred koncem koncerta Cortex spraševali: »Ali so sploh zaigrali že kak hitrejši komad?« Dejansko sta bila uvodni in izhodni (pred obveznim dodatkom) del koncerta Cortex, ki je trajal dobro uro, pospešene narave, sicer pa je zanimivo, ko poslušaš Cortex, koliko umirjenih in subtilnejših partov je v strukturiranosti njihovih jazzovskih kompozicij. Formatiranost točk je jasna in kvartet sledi v tem vseskozi strogo rdeči niti, s katero drži kompaktnost točkam. Vendar pa si obenem ustvarja še vedno konkretno bero prostora za slikovite improvizacijske vložke, pri katerih prednjačita seveda trobentač Thomas Johansson in njegov tenorsaksofonovski tovariš Kristoffer Berre Alberts. Godilo je opazovanje teh nenadnih preklopov med deli kompozicij, ki zahtevajo ob polni meri zbranosti, tudi obilje sofisticirane prožnosti in mehkobe, kot tudi kontrasti vložkov, ki so od akterjev zahtevali večjo mero adrenalinske naglice, a obenem dostavili tudi otipljivo bero lucidnosti.
Kvartet se fenomenalno zaznava in čuti se, da med člani ekipe ni skrivalnic .V zaključnem delu sta se razmahnila tudi marljivi kontrabasist Ola Høyer in bobnar Dag Erik Knedal Andersen čigar prefinjenost je dobesedno klicala po tem, da mora opraviti daljši solistični izlet v okviru ene izmed točk večera. Bend je pretežno preigraval skladbe iz prihajajočega novega studijskega albuma. Ob bravurozni predstavi, skozi katero so Cortex izžarevali tudi veliko mero sproščenosti in zabavne zafrkljivosti, kar sicer spremlja mnogo njihovih skandinavskih rojakov pri pristopanju do modernih jazzovskih vibracij (preletite samo naslove komadov, koliko spravljivosti v koliziji domišljije in črnega humorja premorejo), je simpatičnost skupine nadgrajevala tudi nenehna prikupna predstavitev samih točk v premorih med skladbami, za kar je skrbel Thomas Johansson. Kvartet se je silno prikupil tudi z občutkom, da je neverjetno hvaležen povabilu na ta koncert, s svojo skromno, pa ponosno držo in nad vsem, da lahko v svojem koncertnem nastopu brezmejno uživa in prevaja vse te pozitivne vibracije svojih občutij tudi na publiko, ki je to z nenehnim aplavdiranjem tudi polnokrvno zaznala.
Bend je osupnil že na svojem nastopu pred tremi letu v sklopu festivala Jazz Cerkno tretjega dne, s svojo prostosučno kinetiko, ki hodi perfektno in s peresno lahkoto po tanki razmejitveni črti med jasno formatiranostjo točk ter izrazitimi sunki polno otipljive improvizacijske porogljivosti v izplenu duhovitosti free jazzovskih »zakonitosti« (nad zakonitostmi), pa je svojo izvedbeno briljanco znova potrdil. Unikatni posebneži, ravno prav »freejazzovsko utrgani« in za poslušanje ravno prav »be-bopovsko spravljivi«, so z novim obiskom Cerknega, publiko znova navdušili, zapeljali, očarali in začarali!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
