nastopajoči: Agan, Lintver, Blackoutt
kraj: Cerkno / C.M.A.K. / Slovenija
kdaj: 08.09.2018
V deželo je prišlo novo »Cmakajne«, 20. po vrsti. Kam drugam kot med griče in doline Cerkljanskega hribovja, točneje v dolgoživi in neuničljivi C.M.A.K., nastanjen v Cerknem. Eden redkiih klubov, ki zalagajo obubožano slovensko podtalje z rednimi koncertnimi dogodki. Lahko smo ponosni nanj da kljubuje in vztraja. Zle sile so vseskozi na preži, a neiztrohnjenega srca ne morejo »zaseči« in skaliti njegove čistosti.
Tako je napočil 8.9.2018 in prvi dan letošnjega “Cmakajna” je bilo treba izpeljati. Po metalskih in alternativno rockovskih notah. Urin kazalec je nameril že krepko preko devete zvečer. Takrat je bil namreč uradno napovedan nastop prve skupine. No, na prizorišče pa sem, po svojem običaju, znova prikrevsal s konkretno zamudo. A ravno prav. Tam so namreč komaj dobro pričeli grmeti slovenski atmosferični metalci Agan, z občutno oporo na iztočnicah death metala. Agan je bojda kar težko ujeti na odru (v Cerknem so tega večera nasploh nastopili prvič v karieri). Bend deluje od leta 2009 dalje, prihaja iz Baške grape (saj poznate tiste kraje od Bače proti Poreznu, to so: mdr. Kneža, Huda Južna in vse naprej proti Podbrdu?). Pravijo, da jih privlači prvobitnost matere narave, pa tudi staroverstvo, recimo naravnost kar»pravoverstvo«.Beseda Agan je slovenski arhaizem in velja za stanje sožitja zvokov, ki prihajajo iz narave. Skladajo silno nalezljiv in muzikalično dopadljiv metalski pasijon prežet s simfoničnimi vložki, kar velja večkrat tudi za uvodne pasaže, križan z elementarno ostrino riffa. Vokal je grčav in se všečno prilega glasbeni viziji skupine, so pa fantje, ne glede na to, da avtorski material po vseh letih delovanja še vedno ni nikjer uradno dokumentiran, kar izkušeni mački, saj so nastopili mdr. že na Metaldays festivalu, pa v Orto baru, v tujini (Laakirchen, festival Eresia Metalfest). A v letošnji jeseni napovedujejo izid studijskega prvenca in tako so v krepki minutaži slabe ure predstavili striktno avtorski material. Domen Duša (vokal, kitara), Robi Lapanja (bas kitara), Sašo Kokošar (bobni) in Vasja Božič (kitara), so opravili delo z odlikami. Suvereno, srčno, predano. Zanimivo je, da so zbrali med vsemi nastopajočimi tega večera, tudi največ publike. Bend, ki ga je vredno preveriti in bend, s potencialom za prihodnost, nasploh pa bend, ki ga je treba podpreti. Zavoljo izkazanega potenciala ter zavoljo občega dejstva, da se metalu danes v Sloveniji ne piše najbolje. Novo izdane albume slovenskih metal skupin lahko v letu 2017 ali 2018 namreč preštejemo na prste leve roke. Oba kitarista pa sta imela na odru skupaj štirinajst strun.
Lintver, briški thrash metal revitalisti, so v letu 2018, redka preživela zvezda slovenskega metalskega prostora, ki še vedno sije z veliko intenziteto ter piše in ustvarja glasbo. Na sceni so od leta 2004. To so bila tista zlata leta thrash metal revivala na Slovenskem, ko je podobnih skupin, na čelu z glavnimi protagonisti gibanja, to so Negligence, pri nas mrgolelo. Poleg sodobnikov Eruption, pa znatno mlajših Panikk, so Lintver redka »preživela« zasedba, ki se ni ustavila. Pred dvema letoma so izdali svoj drugi in še vedno aktualni studijski album »Distorted Perception«, ki je po treh letih nasledil prvenec »Snakebite« (2013). Kvartet, ki ga sestavljajo Erik Kodermac (vokal, kitara), Tilen Grandovec (kitara) ter brata Damjan (bas kitara) in Jan Jakončič (bobni), se je zaletel v izvedbo materiala z vso vnemo. Fantje so prikazali izredno ubran, eksploziven in nebrzdan špil, poln srčnega spleta agresije, gnevne jeze, norosti in bolečine. Brezkompromisno in v najvišji možni predstavi. Odličen vokal srboritega Erika ter njegovo besno soliranje, čvrsti riffovski primež obeh kitaristov, odlična kontrola skupine tudi v trenutkih ekstremnega razvoja dogodkov ter sosledju pasaž, kjer je zahtevana večja tehnična podkovanost, je dostavila izvrstno predstavo, v kateri so lahko cedili sline prav vsi pravoverni ljubitelji stare šole thrasha, zaigrane seveda v novih časih, po notah novih thrash metalskih legij. Od brutalnejših vzgibov nebrzdanega primitivizma Slayer in tevtonske šole thrasha (Kreator, Destruction, Paradox,…), do komponistične duhovitosti podedovane od Bay-Area gibanja (Testament, Exodus,…). Za vsakogar nekaj. Kot povedano. Pravi thrash metalski šrapnel štirih potentnih žrebcev, naravnost v čelo blesavo. Bend je v Cerknem odigral sledeč repertoar: Punish the Light, K.K.N.D., World Funeral, Trapped Inside, Erroneous Society, Dark Skies, Dune, Old Disputes… New Recruits.
Zadnji so se na oder povzpeli postojnski Blackoutt. Kvartet, s prav tako konkretno klubsko kilometrino, kot predhodni skupini, je v Cerknem predstavil material prvenca »Behind« (2013) in v letošnjem letu sveže izdanega drugega dolgometražnega dosežka imenovanega »The Culture Of«. Blackoutt, zastopani s kvartetom Primož Barut (kitara), Klemen Čepar (kitara), Goran Blaško (bas kitara) in Tomaž Čepar (bobni), niso izbirali sredstev, da dokažejo zakaj pravzaprav nosijo takšno ime. Odklop! Instrumentalno brnenje, grmenje in oscilirajoče bučanje, ki ga poganja serija zadetih stonerskih riffov kotaleče psihadelične zveri, iz katere hlapijo alkoholni derivati in druge opojne substance, z nemalo indic, ki kličejo na plano tisto, v bistvu pomena vselej diskutablno predpono »post«, je dostavila izkustvo stanja blaznosti razvrata, ob katerem brez težav nihajo vratna vretenca, nasploh ako »poješ« pred tem kaj, kar postavlja »ratio« v drugi plan. Neverjetno je namreč kako lahko vseinstrumentalna skupina, ki v vsem svojem mentalnem odklopu počne na odru, ob igri še nemalo bizarnih stvari s katerimi izziva pravo plutje proti robu stanja eksesa, še uspeva zadržati toliko prisebnosti, da pelje komad za komadom povsem suvereno, kompaktno in kredibilno. Ob rušenju Marshallov, istospolnih »coitis interruptus-ov« (beri: »crust« je »mala beba«), do ostalega talnega valjanja, se je sicer primerilo, da je enega od kitaristov le sunil tak blackout, da je moral za pravilno uglasitev instrumenta poiskati pomoč pri svojih kameradih, kar je za nekaj minut pretrgalo zadeto in odstotno atmosfero, je pa po drugi strani prav ta pripetljaj dodal tisto piko na »i« kreaciji pravega underground občutka, kjer dobiva rock in roll pravi primat uporništva, v katerem je dovoljeno vse. Druženje s pravoverno podtalno pozo do rocka in rolla, kot jo gojijo učinkovto prav Blackoutt, je danes prej redkost, kot pravilo. Koncertna predstava ob kateri niti za hip nisi mogel napovedati, kako se bo razvijala. Splet spontanosti in nepričakovanih dejanj, popolne utrganosti in usekanosti, kar pa je bend vselej, ko je pripeljal svoje ekscese do roba, spretno umirjal. Neverjeten bend. Če igra vedno tako, kot je to prikazal v C.M.A.K.-u tega večera, gre gotovo za veliko posebnost in privlačnost nekonformistične obrti in nad vsem dobro varovano skrivnost slovenskega glasbenega podtalja.
Prvo dejanje letošnjega »Cmakajna« je uspešno prestalo svoj obred uporniškega metal in rock maševanja. Se vidimo v C.M.A.K.-u znova v soboto, 15.09.2018, ko nastopijo Bad Notion ter Le Serpentine.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
