Lokacija: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
datum: 31.10.2014
Na večer enega izmed najbolj priljubljenih uvoženih praznikov, Noč čarovnic, so se v Bluesiani, avstrijskem koncertnem hramu bluesa, oglasili ameriški progmetalski nadobudneži Circle II Circle pod imenitnim vodstvom (nekdanjega) Savatage pevca Zacharya ‘Zaka’ Stevensa. Nastop Stevensovega banda je bil za običajne Bluesiana razmere, kjer večina koncertnih dogodkov poteka v bluesovskih ritmih, razen kadar na obisk slučajno zaide kakšen legendarni progrockerski romantik iz ‘predpotopne dobe’, kot je bil v preteklosti Carl Palmer (Asia, ex-ELP), je bil s svojo metalsko naravo prav gotovo precej neobičajen dogodek, ki je bil ob precej siromašni udeležbi pospremljen z nepričakovanim, vendar vseeno nadvse zanimivim preobratom.
Napovedana italijanska predskupina ni nastopila zaradi česar verjetno nihče med maloštevilno, večinoma avstrijsko publiko, ni pretirano žaloval, kar pa še zdaleč ni bilo glavno presenečenje tega koncertnega večera med katerim smo se dodobra naužili kvalitetnega power/prog metala. Člani Circle II Circle so prvič na aktualni turneji, ki je namenjena promociji aktualnega studijskega albuma »Seasons Will Fall« (2013) ter dvajseti obletnici izida Savatage mojstrovine »Handful of Rain« (1994), povsem nenačrtovano sprejeli odločitev, da bodo to pot nastopili v akustični različici.
Posamezne inštrumente so si izposodili kar pri lokalnih organizatorjih in glasbenih zanesenjakih, ki so prispevali mikrofon, dve akustični kitari ter klavir. Gospod Stevens in njegova metalska tovarišija med katerimi je na odru manjkal drugi kitarist Marc Pattison, ki je rajši ostal v hotelu, medtem ko je bobnar Adam Sagan svoj band spodbujal iz publike, so se posedli na barske stolčke ter se lotili akustičnih interpretacij enega najboljših Savatage albumov in obenem najmogočnejših trenutkov Stevensove pevske kariere. Odsotnega Pattisona je na akustični kitari nadomeščal kar basist Paul Michael ‘Mitch’ Stewart, katerega je na dodatni akustični kitari uspešno dopolnjeval kitarist Christian Wentz. Za izposojenim klavirjem se je izkaza Henning Wanner, nekdanji klaviaturist trdorockerske skupine Jaded Heart. Nemški klaviaturist je skrbel tudi za to, da so vsi tisti domačini, ki slučajno niso razumeli angleščine razumeli vedeli za kaj se gre, ko sta Zak in Paul med posameznimi izvedbami publiki posredovala številne bolj ali manj duhovite domislice ter prigode.
Glede na to, da je bila ravno Noč čarovnic, ki Američane vsako leto popolnoma obnori in ker je šlo za akustični nastop, ki je potekal v precej bolj intimnem vzdušju v primerjavi s siceršnjimi, običajno precej bolj ‘razgrajaškimi’ Circle II Circle koncertnimi praksami, je bilo prav zanimivo poslušati in opazovati, kako se je Zakovemu bandu posrečilo ‘preobleči’ posamezne aranžmaje nekaterih najbolj znanih Savatage klasik v akustične ‘srajčke’. Resnici na ljubo je bila napovedana izvedba celotnega »Handful of Rain« (v nenapovedani akustični verziji) tisti glavni razlog, ki je v Bluesiano pritegnil štiričlansko slovensko ‘delegacijo’, kar je sicer veljalo za večino publike.
Stevensov skrčeni band se je v akustični podobi odlično znašel ter se posrečeno soočil s popolnoma spremenjeno situacijo. Pravzaprav so presegli številna pričakovanja, kar pomeni, da so tako Savatage klasike kot Circle II Circle material izvrstno prilagodili danim razmeram. Le malokateri metalski band ima dandanes dovolj ‘jajc’, da si upa prirediti celoten koncert v akustični različici, še manj jih je pri tem prepričljivih. Circle II Circle so dokazali, da sodijo med redke pozitivne izjeme. Zaradi posebne, čeprav še zdaleč ne zahtevne ritmične strukture, ob odsotnosti prave ritem linije, so se odločili izpustiti udarni energetski katalizator »Taunting Cobras«, ki je sicer otvoritvena skladba na »Handful of Rain«, kar je bila v danih razmerah modra odločitev. Namesto tega so svoj nastop odprli z akustično verzijo naslovne skladbe, ki se je tudi zaradi besedila odlično ujela s koncertnim prizoriščem, tako da se je atmosfera že na začetku precej razživela in so band začeli aktivno spremljati tudi določeni posamezniki, ki so pred Circle II Circle nastopom izžarevali skorajda popolno apatijo.
Zak je bil po pričakovanju posebno poglavje zase. S svojimi odlično ohranjenimi glasilkami je vokalno skorajda identičen kot pred dvajsetimi leti, obenem pa je z zavidljivo odrsko karizmo opravil polovico te precej zahtevne, akustično organizirane Circle II Circle misije. Nekaj je k dodatni motivaciji banda gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da se je publika živahno odzvala na vse akustične izvedbe v tem večeru, tako da so se Zak in oba kitarista že zgodaj dvignili iz sedečega položaja.
Tudi udarnejše stvaritve kot je bil denimo »Nothin’s Going On« so izpadle v mehkejših podobah dovolj prepričljivo, da kmalu ni nihče pogrešal električnih kitar, basa in bobnov. Posebno pohvalo si zasluži tudi basist Stewart, ki je na drugi akustični kitari prepričljivo nadomeščal svojega odsotnega kitarskega tovariša in je bil Stevensova ‘desna roka’ pri motivaciji publike. Kljub temu, da večina članov banda spominja na tovornjakarje z ameriškega srednjega zahoda, smo se lahko še enkrat prepričali, da gre za imenitne glasbenike, čeprav dveh članov v tem večeru ni bilo na oder, medtem ko Stevens precej pogosto spreminja postavo svojega banda. Nekaj dobrih šal za poživitev koncertne atmosfere je padlo tudi v tem večeru, pri čemer se ni pozabilo niti na pokojnega ‘kralja popa’. Zagnanosti, marljivosti in prepričljive akustične interpretacije ni bilo konec tudi med izvajanjem Circle II Circle skladb, katere so dosegle vrhunec s standardom »Watching In Silence«, ki izvira iz istoimenskega prvenca s čimer so lepo predstavili svoj pretekli ustvarjalni opus.
Ozvočenje je bilo skozi celoten večer dobro, razen nekaj običajnih popravkov v zvezi z uglašenostjo akustičnih kitar, nakar je bilo do konca nastopa vse v redu. Band je bil vseskozi zares odlično razpoložen, tako med izvajanjem Savatage standardov kot svojega lastnega materiala in dobro energijo so kmalu prenesli tudi na publiko, katera jih je znala nagraditi z ustreznimi aplavzi. Še posebno so nas navdušili z izvedbo vokalno nadvse zahtevnega Savatage zimzelena »Chance«, kjer so se vsi trije Zakovi tovariši proslavili s petjem spremljevalnih harmonij ter uspeli poustvariti izvirno vzdušje te nepozabne mojstrovine. Enega izmed najbolj prepričljivih trenutkov je po pričakovanju predstavljala tudi prelepa power balada »Alone You »Breathe«, posvečena v spomin na tragično preminulega ustanovnega Savatage kitarista Crissa Olivo.
Zaključna skladba tega večera je sicer predstavljala precej predvidljiv izbor, pa vendar smo bili vsi zadovoljni, da se je Zak odločil Circle II Circle akustični nastop končati z izvedbo »Edge of Thorns«, bržkone najbolj priljubljene Savatage skladbe z njegovim vokalom, ki je prostor okoli odra naelektrila s svojo potentno energijo in mogočnim osrednjim aranžmajem. Po koncu nadvse uspešnega in zanimivega nastopa so si člani banda vzeli čas za druženje s privrženci med katerimi je bilo sicer moč videti zelo malo ljudi s Savatage ali Circle II Circle majicami, saj je bilo več tistih, ki so bili za Noč čarovnic našemljeni v razne kreature, čeprav pri predstavitvi svoje komične grozovitosti sploh ne bi potrebovali mask in posebnih ogrinjal.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Handful of Rain
2. Stare Into the Sun
3. Chance
4. Castles Burning
5. Watching You Fall
6. Nothing’s Going On
7. Alone You Breathe
8. All That Remains
9. Soul Breaker
10. Heal You
11. End of Emotion
12. Watching in Silence
—dodatek—
13. Edge of Thorns
