Chick Corea, s pravim imenom Amando Anthony Corea, sloviti jazzovski klaviaturist, komponist, vodja skupine, pa tudi občasni tolkalist, je preminil v osemdesetem letu starosti. Njegove kompozicije “Spain”, “500 Miles High”, “La Fiesta”, “Armando’s Rhumba” in “Windows” veljajo med širšo javnostjo za jazz standarde.
V začetku šestdesetih je Corea zaslovel kot najbolj iskan studijski glasbenik. Ob koncu šestdesetih se je priključil Milesu Davisu in tako postal del rojstva jazz fuzije. Še v prvi polovici sedemdesetih je ustanovil jazzrockovsko formacijo Return to Forever.
Chick Corea nosi status jazzovskega velikana in ob imenih, kot so Herbie Hancock, McCoy Tyner, Keith Jarrett in Bill Evans, velja za enega največjih jazzovskih pianistov, ki so se pojavili na jazzovski sceni v post-John Coltrane eri.
V dolgi in plodoviti glasbeni karieri je osvojil 23 Grammy nagrad in prejel skupaj 60 nominacij.
Chick Corea je odraščal v bližini Bostona. Njegov oče, ki je bil trobentač in je igral jazz z vplivi Dixielanda, je Chicku prvi predstavil klavir. V rani mladosti se je Corea učil tudi bobnanja. V šoli ni zdržal dolgo in jo je kmalu zapustil ter se podal na igranje jazz glasbe, kjer je sodeloval z etabliranimi imeni, kot so Getz, Mann in Blue Mitchell. Že v drugi polovici šestdesetih se je Corea proslavil kot močan komponist z albumom “Now He Sings, Now He Sobs” iz leta 1968. Gre za album, na katerem sta s Coreo sodelovala še bobnar Roy Haynes in basist Miroslav Vitous, s katerim je “moderni jazz klavirski trio” dobil svojo afirmacijo.
Corea se je priključil Milesu Davisu in vplival na to, da je ta razširil svojo jazzovsko vizijo in ustvaril most med drznostjo post-bopa, ki ga je igral s prejšnjo skupino, in razkošnostjo abstraktnih in prostosučnih improvizacij, ki jih je na električnem klavirju vpeljeval Corea. Corea je bil sprva zadržan do električnega klavirja. V električnem obdobju Milesa Davisa je igral na bistvenih albumih, kot so: “Files De Kilimanjaro”, “In A Silent Way”, “Bitches Brew”, “A Tribute To Jack Johnson” in “On the Corner”.
Corea je leta 1972 ustanovil Return to Forever. Mk II. postava skupine, ki so jo ob Corei zastopali še basist Stanley Clarke, bobnar Lenny White in kitarist Bill Connors, ki ga je kasneje zamenjal Al Di Meola, je postala vodilna skupina gibanja jazzrockovske fuzije, ki sta jo ob Return to Forever v fokus množic potisnili tudi zasedbi Weather Report ter McLaughlinova Mahavishnu Orchestra.
“Naježila se mi je dlaka, ko sem skladal Return to Forever klasiko Hymn of the Seventh Galaxy,” je nekoč dejal Chick Corea. “Bilo je tako veliko entuziazma med vsemi nami, navdušenja, vse je tako odlično funkcioniralo med seboj. Ta skladba je postala temelj nove glasbene usmeritve. Od tu dalje se je vse razvijalo z eksponentno hitrostjo. Prizorišča so postajala vse večja in večja, občinstvo je sledilo prav vsakem zaigranem tonu. V zraku je vladala izjemna sinergija med tem, kar smo ustvarjali in kar je vsrkavala množica.”
“Darilo glasbe ljudem je v tem, da stimulira vse, kar se v nas naravno pretaka. To je pristno odzivanje sleherne osebe. Da to izvabiš iz ljudi, kar pa velja tudi za vsakega glasbenika, ti ni treba biti profesionalec in tehnično ter šolsko podkovan. Vse, kar potrebuješ, je to, da živiš samega sebe in da si odprt za vse izzive, ki ti jih oriše svet domišljije,” je nekoč povedal Chick Corea.
