Chalice Of Sin: Chalice Of Sin
Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 18. 6. 2021
Produkcija: Alessandro Del Vecchio
Dolžina albuma: 48.43 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 7.5/10
Chalice of Sin, so nova ameriška heavy metal formacija, ki deloma koraka po zapuščini pridobitev tradicionalne šole starega ameriškega metala (npr. zgodnji Savatage, Crimson Glory, Liege Lord, in/ali Metal Church). Vodi je vokalist Wade Black (Crimson Glory, Seven Witches, Leatherwolf). Zakaj (le) delno, bomo razložili v nadaljevanju.
Pomudimo se najprej pri tem kdo je Wade Black. Danes je vrsta vokalne legende v ameriškem metalu. Zlasti tistega klasične ameriške branže. V karieri je prepeval pri Crimson Glory (z njimi je posnel zadnji album “Astronomica” iz leta 1999), Seven Witches (skupina nekdanjega Savatage kitarista Jacka Frosta), Leatherwolf, Leash Law in War of Thrones. Black se je sicer prvič predstavil metalski komuni potem, ko je leta 1990 stopil na prizorišče s svojo v skupino Lucian Blaque, ki je delovala do leta 1995. Po razpustitvi Lucian Blaque, je Wade Black deloval kot inštruktor vokalnih tehnik na glasbenem konzervatoriju v floridski Tampi. glede na to, da je s peresno lahko to premagoval razpon treh in več oktav, je bil kmalu zaželen za inštruktorja več različnih glasbenih žanrov.
»Chalice Of Sins« predstavi pevca v nekoliko presenetljivi naravi. Tokrat se rad zadržuje v srednjih do višjih legah, svoji čisti barvi dodaja večkrat tudi raskavost, robatost, surovost. Kdor pozna album »Astronomica« od legendarnih Crimson Glory, naj ve, da Wade Black tokrat ne ždi sirensko le v tretji, četrti, peti in še kakšni višji oktavi s svojim superiornim vokalom. Vriske uperjene v ekstremna višavja, recimo temu »Wade Halfordeske« dodaja mestoma, kot atmosferični okras, kontrast.
Predvsem je za Chalice Of Sins posrečena izbira danskega kitarista Martin Jepsena Andersena (Blindstone, Creamy Beaver, Funk Royal, Meridian (31)), ki se je v fraziranju, glede na vokalno naravo Wadea Blacka, z vokalistom odlično spajdašil. Fraze so nasršene, »pikajo strupeno« in dejansko sevajo oddaljeno vez z doktrino stare ameriške šole »speed« metala. To velja tudi za solaže, fraziranje, ki rade zaide v peklensko trzanje (po potrebi dušeno z dlanjo) in poltonske rešitve. Fraze in ritmi spremenijo svoj karakter večkrat v skladbah, kar pomeni, da je komponiranje povzelo tudi kanček kompliciranja, kar je zelo všečno in zaželeno. Andersen je pravo odkritje. Album nagovarja na trenutke tudi »hecno« – recimo zabavno. Takšna je Whiskey, čeprav je speljana iz mrakobno, zato so dejansko zabavna v tem primeru le besedila.
Edina napaka, ki so jo tokrat storili pri italijanski založbi (poudarek je dejansko na »italijanski«) je ta, da so dodelili projektu Alessandra Del Vecchia, ki je opremljal komade s klaviaturami. Takšen tip metala ne potrebuje klaviatur, raje še enega kitarista, saj ne gre za evropski power metal tipa Rhapsody of Fire. Sploh na mestih ko dodaja Del Vecchio simfonične trike neoklasičnih vsebin, kar jemlje izdelku tisti mračni, pogubni okultni karakter, ki ga tako ne more v polnosti razviti. Škoda. Zato primanjkuje albumu nekaj tistih dodatnih oktanov v gorivu, da bi se lahko polno razgorel. To velja tudi za silno ambiciozno zastavljen ep I Stand, ki nosi na albumu velik potencial. Tudi Wade Black bi lahko na trenutke uporabljal manj moči oziroma vpeljal več čutnosti v skladbe, vokalne variabilnosti. Dejansko pristopa vseskozi z vso močjo in to daje občutek, da so skladbe podobne med seboj. Poje še vedno odlično. Predstavljajte si za odtenek znižanega pokojnega Metal Church vokalista Davida Waynea. Album nosi torej rezerve in Chalice of Sin nikakor niso za odpis. Le nekaj korektur potrebujejo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Chalice Of Sin
2. Great Escare
3. Whisky
4. Miracle
5. Sacred Shrine
6. Ashes Of The Black Rose
7. Through The Eyes Of A Child
8. I Stand
9. The Show
10. The Fight
11. Nightmare
Zasedba:
Wade Black – vokal
Martin Jepsen Andersen – kitara
Alessandro Del Vecchio – bas kitara, klaviature
Mirkko De Maio – bobni