Založba: HAD
Leto izida: 2014
Produkcija: Gal Gjurin
Dolžina albuma: 43.27 min.
Zvrst: Folk Rock / Art Pop
Čedahuči, nova slovenska več-članska folk (rock) zasedba, ki je v letu 2013 opozorila nase z zavidljivim EP-jem »Čedahuči«, je kreativni navdih prenesla tudi v leto 2014 in tako uspela spraviti skupaj dovolj avtorskega materiala za izdajo prvega dolgometražnega studijskega prvenca.
Ta nosi naslov »Severnica – Zgodbe o odhajanju«. Gre za konceptualiziran album z zgodbo o zaljubljenem paru, ki pa je pahnjen pred usodno skušnjavo razhajanja, saj se dekle odloči odriniti v svet in poiskati boljši jutri. Aktualnost (blišča) in bede v katero smo slovenski državljani pahnjeni vrsto let se torej ujema z zgodbo. Ostaja up. Severnica, ki žari. Žar ljubezni razkolje bolečina, ki se zaceli sčasoma. čas pa njuna ljubezen počasi bledi, dekle in fant si tako najdeta druga partnerja. A nekje globoko v njiju ostaja spoznanje, da bi lahko bilo drugače. Šola kolesa usode, ki nas uči vrlin in postave torej. Ne pravijo zaman daleč od doma, daleč od srca. Ne pomaga niti brezmejna zvestoba in predanost ljubljeni osebi. Odpuščanje, razumevanje, sprejemanje je nova vrsta ljubezni, ki ostane njuna edina vez, dokler ju smrt ne loči.
Čedahuči so mojstri oživljanja emocije, ali vživljanja v stanje duha in čustvovanja glavnih junakov zgodbe. Ta talent skupine je potrdil že EP »Čedahuči« (2013). Še vedno ostaja osnovna premisa aranžiranja organsko milozvočje, kjer ob nepretenciozni in prožno sofisticirani gradnji nežnih zvočnih pastel slikovite mozaične razporeditve vgrajenih instrumentov v celovita prostranstva zvočne krajine, dosega ob čutnem podajanju verzov izredno prepričljivost. Ob tem pa so Čedahuči glede na EP »Čedahuči« za studijski prvenec dodatno razširili in razrahljali aranžmaje kompozicij, jih nadgradili z integracijo še širše palete instrumentov, pa tudi medžanrskega koketiranja.
Tudi album »Severnica – Zgodbe o odhajanju« daje 10. jasno definiranih skladb, ki vzdržujejo visoko pretočno dinamiko naveze kitic in refrenov. Vsaka skladba nosi v liričnem smislu zaključeno zgodbo, hkrati s tem pa so z rdečo nitjo smiselno te zgodbe povezane med seboj. V celoviti koncept. Čeprav je folk komponenta izredno močna in jasno poudarjena ter izstopa tudi na studijskem prvencu, pa znajo Čedahuči pokazati tudi »rockerske zobe«, kot je to v odlični Ko drviš čez poljane, kjer se navzame skladbe ob diskoidni ritmiki celo nekaj indie (SKA) rock koprene. Ta komad bi lahko z ustreznim »porivom« do komercialno usmerjenih glasben postaje (MTV, radijske frekvence), pa čeprav, glede na preostanek albuma in zlasti na predstavitveni singel in video za skladbo Tišina, ni specifičen za glasbeno usmeritev skupine, prinesel zasedbi večjo prepoznavnost. Je namreč optimistično zazrt komad poln kipeče radosti, ki z izvrstno kombinacijo nalezljive melodične kompaktnosti in slikovitega nizanja čustev, lahko prevzema množice hipoma. Glede na vodilno formo melosa motivov je v kombinaciji z zgodbo o odhajanju moč asociirati, da jo je dekle mahnilo onkraj Atlantika proti Severni Ameriki. To občutje poglabljata mestoma tudi integracija banja in raba harmonike (Ljubo doma). Skladba Je minilo leto poseduje namerno učvrščen ritem s tolkali in činelami, ki vzbujajo občutja vožnje parne lokomotive, kar se fenomenalno vklaplja v koncept zgodb o odhajanju.
Atribut visoke kakovosti s katerim Čedahuči hipoma prevzetno prepričajo, je filigransko detajliranje vseh dejanj, ki se jih lotevajo. Ekipa glasbenikov znova učinkovito odmerja poteze kratkih, a jedrnatih gibov o sledenju aksioma »manj je več«. Pravzaprav ni trenutka albuma, ki ne bi bil smiselno izpolnjen v aranžmajih. Bodisi v umirjenih, čutno intimnejših delih, kjer se prikrade v ozadje spremljave le mehak, nevsiljivo skromen ton harmonike ali violine, pa vse do izredno dovršenih prehodnih delov, ki učinkovito vzdržujejo visoko dinamiko razvoja dogodkov oziroma vzdržujejo valovanje razpoloženjskih stanj (t.i. »drama teater« zgodbe) na visoko vibrantnem nivoju. Pri Čedahuči deluje vse na svojem mestu. Vokalni preplet moškega z ženskim ostaja prepomemben gradnik iskreno in resnicoljubno učinkujočega vzdušja, ki ga podajajo Čedahuči skozi izbrani koncept (že v začetku albuma zadeva v tem bistvu skladba Med hrupom in tišino). Vsekakor pa vzdržujejo samo teatralnost tudi zavzeto definirani srednji »mid-eight« deli, ki vzdržujejo, ob iskrivo domiselnem rahljanju aranžmajev, veliko kompaktnost skladbam.
Album »Severnica – Zgodbe o odhajanju« je v artističnem smislu izjemno dovršen izdelek in eden boljših albumov na slovenski sceni v letu 2014. Čedahuči so na njem razvili izjemno živopisanost vodilnih idej, ki so v aranžerskem smislu okusno razporejene in optimizirane. Čeprav prevzema podoživeta čutnost vokalne interpretacije v izrazitem melodičnem učinkovanju vseskozi vodilni fokus, je izdelan občutek za pragmatično dodajanje aranžmajev instrumentalne spremljave, tisti jeziček na tehtnici, ki daje izdelku izjemno vsebinsko otipljivost. Čustva koprnečega hrepenenja, tesnobe, radosti, žalosti in vse vmes, kipijo preko albuma! Čedahuči pa razvijajo skozi briljantno zmes folk elementov v katerega so pomešane forme rocka, celo zametki bluesa in pričakovana pop dostopnost, avtorsko samoniklost in artistično prepoznavnost, ki dobiva glede na EP »Čedahuči« svojo nadgradnjo!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Skladbe:
1. Js in ti (04:20)
2. Med hrupom in tišino (03:56)
3. Glejva navzgor (03:20)
4. Severnica (03:38)
5. Ljubo doma (03:49)
6. Sveča na oknu (07:49)
7. Ko drviš čez poljane (04:41)
8. Vem, da že spiš (04:11)
9. Je mimo leto (03:18)
10. Tišina (04:30)
Zasedba:
Blaž Učakar – vokal, kitara, bas kitara, harmonij, harmonika, Hammond, klavir, kontrabas, perkusije
Matjaž Jakin – vokal, kitara, trobenta, banjo, spremljevalni vokal
Romana Prosenc – vokal, spremljevalni vokal
Andrej Ilar – harmonika
Danijel Bogataj – violina, mandolina, spremljevalni vokal
Ivan Zuliani – bobni, perkusije, spremljevalni ovkal
Miha Lampe – bas kitara
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Gal Gjurin – kontrabas, bugarija, piščali, mandolina, brač, harmonika, perkusije, pozavna
Jean Markič – klaviature
Jan Misir – perkusije. konge
Matej Meglič – kontrabas
