Založba: Insideout Music
Datum izida: 22. 5. 2020
Produkcija: Sam Vallen
Dolžina albuma: 47.46 min
Zvrst: Progressive Metal/Progressive Rock
Ocena: 8.0/10
»Rise Radiant« je peti studijski album avstralskih progmetalcev oziroma občasnih progrockerjev Caligula’s Horse in njihov prvi z novim basistom Daleom Prinssejem, ki je zamenjal Davea Couperja. Po podpisu pogodbe z založbo Inside Out Music leta 2015 se je kariera prej le malo znane, a že tedaj nadarjene skupine, ki z lahkoto prehaja mejo med prog metalom in progresivnim rockom, začela strmo dvigovati in danes gre za eno najbolj cenjenih zasedb na svojem glasbenem področju. Po odličnem predhodniku »In Contact« (2017, RockLine recenzija) so Caligula’s Horse bolj ali manj na »Rise Radiant« ponovili uspešno skladateljsko in zvočno formulo, ki sicer prinaša številne navdušujoče rezultate, a obenem nič posebno inovativnega kar v njihovi glasbi že ne bi slišali.
Caligula’s Horse tudi na »Rise Radiant« niso počivali na lovorikah kar dokažejo že z uvodnim, kataklizmično zasoljenim umotvorom »The Tempest«, ki jih med struženjem razbeljenih kitarskih pasaž izpod prstov Sama Vallena, utrjevanju melanholičnih vokalnih linij v režiji pevca Jima Greya ter tvorbi eksplozivnih bobnarskih prehodov v domeni Josha Griffina utrdi v vlogi mojstrov grajenja dramatične atmosfere. »Slow Violence« je lep dokaz, da so Caligula’s Horse ševedno zelo prepričljivi tudi pri stvaritvi bolj ‘kompaktnih’, maj kot pet minut dolgih skladb. To kompoziicjo, ki zaradi zamolklih kitarskih pasaž in počasnih ritmov na trenutke meji na doom metal, pred dolgočasnostjo reši predvsem imeniten, skorajda epski refren.
»Salt« vsebuje nadvse okusne kitarske harmonije obeh kitaristov ter številne melanholične, akustično obarvane trenutke, ki poglobijo kompleksno atmosfero te ambiciozne stvaritve. »Resonate« je kratka, melanholična balada in na račun elegičnega petja ter digitalnih vzorcev na sintetizatorju daleč najmanj metalski trenutek na albumu. »Oceanrise« na inteligenten način uspe združiti brutalnost brezkompromisnih bobnarskih kanonad in našpičenih kitarskih pasaž z eterično zvenečimi vokalnimi harmonijami, ki so že zdavnaj postale eden od zaščitnih znakov Caligula’s Horse.
»Valkyrie« vsebuje nekoliko bolj mračnjaško atmosfero s številnimi brezkompromisnimi kitarskimi pasažami in bobnarskimi stampedi, ki bo zagotovo všeč vsem dolgoletnim privržencem te skupine. Epsko-melanholični »Autumn«, ki bo zanimiv tudi številnim ljubiteljem skupine Porcupine Tree, na račun aranžerske in ambientalne eklektičnosti nedvomno sodi med »Rise Radiant« vrhunce. Zaključna skladba, več kot deset minut dolgi »The Ascent«, ki na trenutke nekoliko spominja na nekatere pretekle stvaritve skupine Opeth, vsebuje zavidanja vredno kontrastnost med melanholičnimi in udarnimi trenutki. To je stvaritev v katero so Caligula’s Horse na »Rise Radiant« vložili največ ustvarjalnega elana kar je slišno predvsem med kratkimi inštrumentalnimi sekcijami.
Caligula’s Horse so z »Rise Radiant« ustvarili še en kvaliteten album, ki bo všeč večini izmed njihovih privržencev, ki obožujejo viskoznost med prog metalom in prog rockom, čeprav ne prinaša kakšnih zvočnih novosti ter eksperimentalnih odklonov in se med njegovim poslušanjem včasih zdi, da se je band zakopal v nekakšno ‘cono udobja’ v kateri bo verjetno vztrajal še nekaj časa. Največja odlika »Rise Radiant« je njegova izjemna kohezivnost kar se tiče kvalitete kompozicij vendar večina skladb ni tako memorabilnih kot so bile na briljantnem predhodniku »In Contact«. Prav tako bo nekaj privzidgnjenih obrvi povzročila idilična naslovnica, ki predstavlja precejšen odmik od prejšnjih, precej bolj kreativnih Caligula’s Horse naslovnic, saj bolj kot na umetniško delo spominja na razglednico lovskega društva.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Tempest
2. Slow Violence
3. Salt
4. Resonate
5. Oceanrise
6. Valkyrie
7. Autumn
8. The Ascent
Zasedba:
Jim Grey – vokal
Sam Vallen – kitara, “vse drugo”
Adrian Goleby – kitara
Dale Prinsse – bas kitara
Josh Griffin – bobni
