Založba: Klopotec
Datum izida: 22. 6. 2020
Dolžina albuma: 66.10 min
Zvrst: Avantgarde / Free Jazz
Ocena: 9.0/10
Zahvaljujoč Kaučičevi prodornosti, ki odstopa od pregovorno že kar prevečkrat sramežljivega pomanjkanja samozavesti s strani mnogih slovenskih glasbenih umetnikov, da (marsi)česa »niso vredni«, je naše uredništvo hvaležno dosegel tudi tale izjemno zanimiv izdelek. Hvala Zlatko!
Izdelek strogo eksperimentalne veseloigre, čtivo furijozno nevsakdanje zbadljivosti navzkrižnih vragolij bobnov, tolkal, večkrat »šivanimi« skupaj s programiranjem v režiji efektiranja bizarnih trikov zvočne manipulacije, v katerega se prostosučno zažira narava svobodoljubne improvizacije saksofona. Kombinatorika free jazza, pa tudi trenutkov bolj otipljive muzikalne formatiranosti, ki je sicer okleščena na komaj zaznavne sledove, tu so pihalne erupcije, ki lahko prikličejo celo nekaj v svetlobnih letih oddaljene du-bop energije. V prvi vrsti pa gre za zvočni teror kaotične hiperplazije neobičajnega zvočnega šumenja in »ščemenja«, ki se razvija povsem spontano, intuitivno, ne pozna omejevanja in poslušalca kar konkretno predrami in šokira. Litošt? Huh. Ne zadošča. Še zdaleč ne. Nemogoče je albumu »Bora: Blasts of Chance« iskati vzporednice. Do neke mere tudi nespoštljivo.
Vse to se je odvijalo tretjega januarja letos v klubu Štala v kraju Lokavec, ležečem ob vznožju vzpetin, ki jih prekriva Trnovski gozd. Torej streljal stran od Ajdovščine. Gal Furlan, mož, ki je v Lokavcu srečno nastanjen s svojo družino, skrbi za bobne in tolkala znotraj tega neukročenega in neizbrušenega tria in je sam pobudnik ustanovitve kluba Štala. Album »Bora: Blasts of Chance« je že četrti koncertni izdelek, ki je izšel pri založbi Klopotec in izvira iz tega klubskega prizorišča v Lokavcu.
Kot je znana rudimentarna energija neukročenih vetrov, pod katerim se krotovičijo drevesa ajdovskega konca Slovenije, tako avantgardno neukročeno in nabrušeno nagovarja ta izdelek, ki mu je nemogoče orisati karakterno oznako. Gre za izdelek treh glasbenikov, ki so se zbrali skupaj, da preizkusijo kako bodo skupaj funkcionirali izbrani glasbeni rekviziti, za katere običajno rečemo da v svoji neobičajnosti, sicer nikakor ne morejo funkcionirati skupaj. Vsaj na način, na katerega se skušajo zliti v glasbeno telo, kot je to v primeru tria C. Neto, Z. Kavčič in G. Furlan. Furlan, ki izhaja iz Zlatkove šole, je to pot prevzel vlogo glavnega ritmičnega poveljnika, medtem ko se njegov mentor izdatneje posveča tolkalnemu čudaštvu, strogo podprtem s programskim krivenčenjem zvoka, pri čemer je integriral poleg celo elektronske citre. Kdor pozna pretekla dela in pristope Zlatka, ga ta glasbenikova avantgardna poza niti ne zmore več presenetiti.
Na albumu najdemo dve skladbi. Bora 1 in Bora 2. Vrag ve ali je bend, preden je zaigral skupaj, dejansko pred tem planiral posneti dve skladbi (eno ekstremno dolgo in drugo (samo) dolgo) ali le eno dolgo 66. minut, kot jih nameri ta izdelek v dolžino. Dejstvo je, da izraža vsa glasba na »Bora: Blasts of Chance« polnokrvno svobodoljubno odzivanje vseh treh glasbenikov na dražljaje, ki jih prevaja prostor in okolje v katerem je odigran koncert, dražljaji medsebojnih interakcij na relaciji odrske razporeditve v trianglu in ne nazadnje na dražljaje, ki jih sprožajo povratne reakcije obiskovalcev. To je tisti edinstveni dan, čas in prostor, ob zvezdni konstalacija na nebeškem svodu, ki je enkratna in neponovljiva in se je zgodila le tistega dne v Lokavcu. Že čez eno uro, bi koncertna energija in performans, pričarali povsem drugo izkušnjo.
Debelokožni glasbeni gurmani bodo z navdušenjem sprejemali vsako sekundo neomajne srži tega neobremenjenega in visoko avantgardnega izdelka prostosučnega jazzovskega divjaštva in nebrzdane eksperimentalne izzivalnosti. Spontano, instinktivno in v siju popolne motivne fragmentacije, se »Bora: Blasts of Chance« popolnoma ogiba rigidnih zakonov glasbene gravitacije (v smislu iskanja šablonskih formatov). Glasba, ki prosto leti in jo ne more zadržati prav nič. Moment intuitivne notranjosti skozi svoj univerzalni jezik glasbene magije funkcionira povsem instinktivno. Ob takšni “prevodnosti” pomrznejo v glasbi prav vse matematične enačbe.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Bora 1
2. Bora 2
Zasedba:
Alipio Carvalho Neto – saksofon, tolkala
Zlatko Kaučič – elektronske citre, tolkala, programiranje
Gal Furlan – bobni, tolkala, programiranje
