Izdano 1.3.2024 pri BMG
Produkcija: Roy Z
Dolžina: 58:49 min.
Zvrst: Heavy Metal / Hard Rock
“Tyranny of Souls, drugi del”
Dolgih 19 let nas je Bruce pustil čakati na nov album, ob njem Axl s svojim 15-letnim kuhanjem propadle kitajske demokracije izpade popoln amater.
Tako Bruce kot njegov kompanjon Roy Z sta nas v teh devetnajstih letih večkrat dražila z novicami iz studia in napovedmi novih ustvarjalnih sej, vendar se album kar ni hotel prikazati na prodajnih policah. Bruce je bil preveč zaseden s snemanjem dolgočasnih Maiden albumov in prepevanjem na neskončnih turnejah. Vmes se je zgodil Covid, Bruce pa je zbolel za rakom na grlu, ki ga je uspešno premagal. Roy Z pa se je ukvarjal z … ne vem točno čim. V glavnem, čas je bežal, šef Steve je ukazal Bruceu, naj Maidnom prepusti skladbo If Eternity Should Fail za album The Book of Souls iz 2015.
In leta so minevala.
Dokler Bruce ni zagnal propagandne mašinerije in se na vsem nam ljubem internetnem kanalu ni pojavil videospot za prvi single Afterglow of Ragnarok. Zdaj je šlo zares. Bruce je pojasnil, da gre za konceptualen album o posmrtnem življenju, norem znanstveniku, dobrem in zlem, saj veste, kako to gre. Zraven gre menda še strip, pa film, pa še kaj. Bruce se pojavlja v vseh medijih, daje tisoče intervjujev, turneja je najavljena, ni da ni.
Kako pa sam album? Že pred prvim poslušanjem se zdi zanimivo, da je glavnina ekipe enaka kot pri albumu Tyranny of Souls iz 2005. Vokal Bruce, bas in kitara Roy Z, bobni Dave Moreno, klaviature Mistheria. Producent Roy Z, ustvarjalni duo Bruce in Roy Z.
Podobnost pa se ne neha tu. Zvok je identičen kot na ToS, kompozicijski prijemi tudi, še Bruceov vokal se ni postaral (no, tu malce pretiravam). Ker je ToS moj najljubši album, bi to morale biti same pozitivne novice. In tudi so.
Album ima neverjeten tok in tek. Od začetka do konca, brez nihanj, same visoko kvalitetne zadeve. Brez izrazitih hitov skladbe lepo tečejo in zahtevajo poslušanje celotnega albuma, ne le posameznih izsekov. Iz polpretekle zgodovine pride na misel album nemških power metal starost Gamma Ray, in sicer Majestic iz 2005, ki je imel enako lastnost.
Tipičen primer tega, kar opisujem, je komad Rain on the Graves, ki samostojno in kot video spot deluje rahlo dolgočasno in nezainteresirano, v sklopu albuma pa brezhibno sede na svoje mesto in obogati celotno izkušnjo.
Glasbo samo bi sicer težko opredelil kot heavy metal, prej nekakšen alt hard rock. K temu precej pripomore organska Royeva produkcija, retro zvok klaviatur ter zelo enostavni kitarski riffi, ki pa kot lepilo držijo skupaj posamezne skladbe in, kot že omenjeno, cel album.
Med komadi veje duh Bruceove dosedanje solo kariere, saj kar nekaj skladb nosi zven starejših Bruceovih kompozicij. Tako v uvodnem riffu Mistress of Mercy ne moremo zgrešiti žagajočega začetka uvodnega komada z albuma Accident of Birth, Freak. Face in the Mirror neustavljivo spominja na River of No Return s Tyranny of Souls, Shadows of the Gods pa pretkano in prikrito vpelje nekaj glasbenih motivov legendarnega Tears of the Dragon.
Bruce poprime tudi za kitaro in prepričljivo odžge surf rock riff v Ressurection Men. If Eternity Should Fail je preimenoval v Eternity Has Failed, drugače pa skladba bistveno ne odstopa od Maiden verzije, mogoče je le malo temačnejšega pridiha.
Skladbe so več ali manj sredinskega tempa, Dave tu in tam vplete okusen prehod ali kanček dvojnega bas bobna. Celoten album je v osnovi zelo preprost, preproste melodije, preprosti riffi, preprosti ritmi, celo preprost Bruceov vokal. In preprosta produkcija za povrh. Vendar zadeva deluje sveže, poslušalca drži v pozornosti, sliši se, da so kompozicije in izvedba delo mojstrov svojega poklica.
Odličen album, nisem prepričan, če sem pričakoval, da lahko Bruce tako uspešno ponovi Tyranny of Souls album. Sicer ga, pošteno povedano, The Mandrake Project ne dosega povsem, a mislim da je to le stvar časovne umestitve. ToS se je vendarle zgodil, ko smo bili vsi skoraj 20 let mlajši, pomenil je rahlo revolucijo v zvoku Bruceove solo kariere, in ni bil podkrepljen s turnejo, zato je vedno ostal nekakšna neizživeta fantazija.
The Mandrake Project je tako album, na katerega je Bruce lahko ponosen, hkrati pa mislim, da sta ga z Royem ustvarila z neznosno lahkoto, ki preveva celotno dolžino albuma. Nekako vtis pokvari le zadnja, nekoliko preambiciozna stvaritev Sonata (Immortal Beloved), ki nima prave vsebine za dolžino skoraj desetih minut.
Torej, lahko samo aplavdiram jeklenemu Bruceu, ki je spet dokazal in pokazal šefu, kako se tudi v poznem obdobju kariere da narediti svež in zanimiv album. Po mojem skromnem mnenju so namreč zadnji štirje Bruceovi solo albumi približno sedemnajstkrat boljši kot karkoli je Maidnom uspelo izdati po letu 1988. Tako, izrekel sem na glas, oziroma javno sem napisal, tako mi vsevišnji pomagaj.
Sladkorčki: Shadow of the Gods, Afterglow of Ragnarok, Many Doors to Hell
9/10.
Avtor: Igorac
Seznam skladb:
- “Afterglow of Ragnarok” Bruce Dickinson, Roy Z 5:45
- “Many Doors to Hell” Dickinson, Z 4:48
- “Rain on the Graves” Dickinson 5:05
- “Resurrection Men” Dickinson, Z 6:24
- “Fingers in the Wounds” Dickinson, Z 3:39
- “Eternity Has Failed” Dickinson 6:59
- “Mistress of Mercy” Dickinson 5:08
- “Face in the Mirror” Dickinson 4:08
- “Shadow of the Gods” Dickinson, Z 7:02
- “Sonata (Immortal Beloved)” Dickinson, Z 9:51
Glasbeniki:
Bruce Dickinson – vokal (vse skladbe), akustična kitara (skladbi 4, 8), bongo bobni (4), dodatne klaviature (6, 7), tolkala (6)
Roy Z – bas, kitara
Dave Moreno – bobni
Mistheria – klaviature
Chris Declercq – solo kitara (skladba 3)
Gus G – solo kitara (skladba 6)
Sergio Cuadros – pihala (skladba 6)
Tehnična ekipa:
Roy Z – produkcija, miksanje, inženiring
Brendan Duffey – mastering, miksanje, inženiring
Roger Ramirez – miksanje (skladba 1), inženiring (1)
Addasi Addasi – inženiring
Alonso Herrera – inženiring
Christian Cummings – inženiring
Dave Moreno – inženiring
Idriss Nadi – inženiring
Michael Harris – inženiring
Frank Gibson – inženiring (skladba 1)
Denis Caribaux – inženiring (skladba 7)
Bruce Buchhalter – miks asistent (skladba 1)
