Založba: Udruga Tondak
Datum izida: 23.11.2018
Produkcija: Edi Cukerić
Dolžina albuma: 44:35
Zvrst: folk rock
Brencl Banda so ljudski godci iz Bistrice ob Sotli. V letošnjem novembru so izdali svoj tretji studijski album »Korenine svetlobe« in jih tako skupno s koncertnim »V živo« (2014) – RockLine recenzija TUKAJ, doslej nanizali skupno štiri (albume). Delujejo od leta 2007 dalje. Gre za bend, ki staplja tradicionalni melos slovenskega ljudskega izročila, karikiram (lahko ) z vsem širim arzenalom različnih glasbenih žanrov. Pri tem pa so Brencl Banda »zelo« slovenski bend, kar pomeni, da je iznašel izredno smelo formulo sinteze avtorske pronicljivosti in muzikalične dostopnosti, ki črpa iz korenin tradicionalnega ljudskega melosa. V tem oziru gre kar se folk, to je ljudskih glasbenih viž tiče, ne le za eno izmed avtorsko najbolj prepoznavnih, pač pa tudi za eno bolj dostopnih in glasbeno najbolj nalezljivih zasedb, ki delujejo ta hip, oziroma preko zadnje dekade, na slovenskem. Bend torej, ki ima ritem in ima žar!
»Korenine svetlobe« je za skupino nova štorija, drugačen album. Drugače sploh ne sme biti, saj ga je bend »packal« skupaj pet let. Za »laika« moje sorte, ki prejema glavnino informacij prelitih v recenzijo skozi glasbeno precejanje vsebine danega ploščka, lahko »na pamet« prištejem, še nekatera dodatna dejstva, ki so botrovala tej glasbeni drugačnost v primerjavi z albumom »Vetrova svatba« (2013). Prvo dejstvo je to, da je bend doživel korenito rokado v postavi na pozicijah violine ter basa, to da odseva drugačno vibracijo, energijo in dostavlja za skupino novo glasbeno avanturo, pa podpira dejstvo snemanja albuma v puljskem studiu Rojc. Torej na koncu Istre, torej »nekje« ob Jadranu in tako hkrati tudi že »nekje« v nedrjih nemirnega in divjega Balkana.
Čeprav sta slog in zvok art karizme benda začrtana, je treba izpostaviti nekatere »odklone« na albumu. Ti pozitivni »odkloni« zgolj krepijo samoniklo glasbeno izkaznico skupine. Prvi »odklon«, ki »zdrami« konkretneje na albumu je gotovo Vila. Ta nosi izdatno sapico alternativnega pridiha in zvočnosti, kar je nemara odsev Rudinega občega ter plastovitega »glasbenega razsvetljenstva« ter udejstvovanja znotraj punk rock zasedbe Črni Peter, obenem pa seveda tradicionalna geografska naveza sodelovanja benda (predvsem Rude), z glasbeniki naše južne sosede. Kaj veš kaj vse je članom Brencl Bande bliskalo v glavah, ko so bili v hrvaškem Pulju, saj slovi Pulj že kar tradicionalno po nekaj izredno pronicljivih punk rock bendih, ki so še v časih bivše skupne države, definirali »istrski« punk (tega nikakor ne gre mešati z reškim novim valom). Ta komad bi postal lahko šegavi punkovski »hrestač«, v kolikor bi mu dodali aranžma za bobne in električno kitaro, tako pa seveda ohranja šegavo ljudsko folk izraznost za katero stoji skupina . Ponaša se s skrajno zafrkljivim besedilom in udarnim refrenom. Če ne hit single, bo skladba Vila postala gotovo koncertni favorit občinstva. Ima vse predispozicije. Bend se nemara tega zaveda tudi sam, saj lahko na repu albuma najdemo še trinajsti, to je »skriti« komad, kjer Brencl Banda ponovijo skladbo, a v nekoliko adaptirani različici. Vodilni verz lahko asociira na obada (brencl), ki krvi željan, pristane na kobilji zadnjici. Drugi tak »odklon« prinaša na sredini albuma skladba Srca gospodar. Ta postreže hipoma prevzetnim in očarljivim vokalnim pristopom Eve Moškon, ki prav s svojo izjemno milino, intenzivira dotik plasiranih emocij po aksiomu: »Nežneje, ko pristopaš k izvedbi, močneje zgrabi in učinkuje!« Intenzivnost vseh emocij, krepita občutka melanholije in hrepenenja. Tudi instrumenti pristopajo v izvedbi tega komada izjemno mehko in z izredno pretanjenim občutkom, ki mora biti ponotranjen, da takšna skladba lahko zgrabi. Tudi ta skladba, točneje koprneča balada, je eden izpovednih vrhuncev albuma.
Album je idejno silno smelo razgiban. Da deluje kanček bolj resno, recimo temu bolj fokusirano in koncizno, pri piljenju aranžmajev, glede na bolj vihravo ustvarjalno preteklost skupine, opozori že uvodna, subtilneje naravnana Jesenska. Dotik mistike okrepi takoj za njo v nadaljevanju Anovi (če preberete v »rikverc«, dobite prelepo žensko ime Ivona), zlasti zavoljo prelepega motiva na violini, ki je jedro kompozicije. Bend je na album raztegnil svoj artizem in preizkusil stvari, ki so za skupino nove.
Kar dvanajst komadov, pa še vedno le 44. minut glasbe. Vsi izdelani od glave do pete, vsi s svojim samoniklim karakterjem avtorske pronicljivosti skupine, kar le priča o izpiljenem karakterju posameznih skladb. V tem oziru so Brencl Banda prej minimalisti in raje primejo za vzvod »manj je več«, kot da bi »cefrali« kompaktnost skladb z impro-eksperimenti ali jami. Bend je tudi izredno spravljiv, če ne kar spreten, pri žongliranju s skladbami, ki so bodisi podrejene vokalu. Vokalne skladbe so absolutno »vokalne«, medtem ko se v instrumentalnih točkah bend razmahne tudi v smislu improviziranja, čeprav zadržuje vseskozi tudi v teh delih albuma, izredno muzikalično pretočnost ter nalezljivost. Nekatere skladbe, ko je proti koncu npr. Faun, izredno dobro prenašajo vpetost vodilnega motiva v prvem delu, ki bi drugi glasbweni zgodbi lahko deloval povsem generično, bend pa to past uspešno premošča s smelimi rešitvami v plasmaju modulaciji ter spremembo ritmičnih ključev, sam komad pa v drugi polovici »preseka« zlasti divja solistična zabela na violinii izvrstne Ane Mezgec. Gre za najdaljšo instrumentalno skladbo albuma in tudi najbolj kompleksno kompozicijo.
To je res album, ki ga mora bend izvajati v živo od začetka do konca. »Korenine svetlobe« je do tega dne gotovo najbolj zrel in komponistično najbolj dovršen izdelek skupine. Kalil se je dolgo časa in je idejno silno smelo ter spretno razgiban. V smislu aranžiranja neverjetno dobro stesan in izpopolnjen. Brencl Banda so z njim artistično zrasli za novo izrazno stopnico. Na njem ne izkazujejo zgolj svoje šegave ljudske plati, pač pa se izredno pretanjeno razgalja preko albuma tudi subtilna plat izraznosti skupine, ki na trenutke vstopa celo v središče pozornosti.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10
Seznam skladb:
1. Jesenska
2. Anovi
3. Biser
4. Vila
5. Črešnjevska
6. Domača
7. Srca gospodar
8. Podgurska
9. Pesem
10. Faun
11. Rimska
12. Tretja
Zasedba:
Ana Mezgec – violina
Rok Šinkovec – harmonika, vokal
Matjaž Bajc – kontrabas
Andrej Boštjančič “Ruda” – kitara, vokal
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Dejan Gotal – tolkala
Ive Cukerić – klarinet na skladbi št. 8
Eva Moškon – vokal na skladbi št. 7
dodatni vokali na skladbi št. 9:
Jana Tavčar
Teja Tavčar
Anita Kunej
Janja Kunej
Milena Kunej
Polona Žalec
Vesna Godler
Andrej Černelč
Martin Hrastnik
