Boštjan Narat “v živo” iz Studia 14 (2012)
Lokacija: Ljubljana / RTV Slovenija (Studio 14) / Slovenija
Datum: sobota, 13.10.2012
Če kdo odstopa od obče slovenske apatije v tem turobnem jesenskem oktobru leta 2012, je to nedvomno pronicljivi slovenski kantavtor in nepoboljšljivi intelektualec Boštjan Narat! Boštjana Narata mnogi poznate tudi, kot velikega svetovljana v kar med drugim sodijo njegove vloge idejnega vodje skupine Katalena, predavatelja, voditelja oddaje Panoptikum,… Navdih je za Narata v goriščnici! In to v tem letu, ko vsi jamrajo in jočejo! No njegov sveže izdani studijski album »Konec sveta vedno pride nenapovedano«, pa bolje ne bi mogel povzemati stanja v katerem se nahaja mali človek v današnji evoluciji civilizirane družbe 21. stoletja! S črnim humorjem dodobra nazobčani poet je pripeljal s svojo spremljevalno ekipo, ki je sodelovala tudi na drugem studijskem albumu. Dobrodošli torej v famoznih prostorih »za vajo« Big Benda RTV Slovenija.
Soliden obisk, ki pa ni prinesel popolne natrpanosti prostora! Ob osmi uri predstavi v krajšem introspektivnem razgovoru urednik Jane Veber prisotnim Boštjana Narata. Ustaljeni protokol, po katerem se odvijajo tovrstni dogodki v Studiu 14. Potem, ko je kantavtor prestal krajše »zaslišanje«, se je presedel na barski stolček in po pričakovanju pričel praskati strune kitare ter tako načel uro in pol dolg koncertni večer s skladbo prvenca »Strah je odveč« (2010), imenovano Ženske, ki ljubijo pse. Intimno vzdušje, kjer je oder skoraj toliko prostran, kot sam preostanek avditorija s sedišči, je Naratovemu pristopu več kot pisano na kožo. V takšnem glasbenem okolju ni prostora za površnost. Še več. Ni prostora za nevživetost. Med prvo skladbo se je čutilo, da išče Boštjan kontakt z ljudmi, opazoval je prve povratne reakcije publike, hudo bi bilo da slučajno kdo omahne v spanec. A to pot to ni bilo mogoče, saj je šlo za velike podpornike kantavtorja, zlasti iz vrst prijateljev in izbranih obiskovalcev, ki jih takšna glasba in poezija še posebej privlačita. Ko se mu pridruži spremljevalna ekipa, gre koncert naglo v višjo predstavo. V popolnoma sproščeni maniri.
Sveži studijski album »Konec sveta vedno pride nenapovedano« je možakar odigral kar v celoti. Tik pred skladbo »Tisti, ki zna in ona ki ve« se pridružijo Boštjanu za to dejanje na odru Matevž Kolenc (aranžmaji, električna kitara, bas kitara, zvočni učinki), ta je za to skladbo skrbel za igro ksilofona, nadalje dolgoletna Naratova soborka v skupini Katalena Polona Janežič (klaviature), Jelena Ždrale (viola) in Blaž Celarec (bobni , tolkala, klarinet). Ustaljena in dodobra skalibrirana spremljevalna ekipa, s katero se je Narat predstavil tudi na odrih Kina Šiške, ko je sredi maja splovil njegov novi studijski album.
Naratova poezija je tako znova polno zasijala, ob popolnoma organski zvočni kulisi, skozi katero se je iskrila vživeta, pristna, iskrena izpoved, ki jo izkorišča nesluteni glasbeni talent Boštjana Narata. Poslušalce je nekajkrat pošteno prezeblo od vsega realističnega sarkazma, recimo temu pravovernega Naratovega črnega humorja, nasploh ko sta se zvrstili Egon, ali v zaključku Romeo julija. Skladbo Jutra je to pot Narat izvedel brez dueta z Mino Špiler. To prelepo rahločutno skladbo je nasledila nič manj rahločutna »Zdi se«, v kategorijo takšnih točk koncerta pa nedvomno sodi tudi prelepa melodija ,v ritmu jazzovsko podkovane »Tistim,ki ne vedo«. Tu se iskri tista senzitivna, sofisticiran plat Naratove interpretacije, ki še kako uspešno vodi konzumenta k bogati kulisi ustvarjenega vzdušja, prežetega z resničnostnim razpoloženjem.
V te krhke, senzibilno poudarjene trenutke, so bile vmešane črne in skorajda strašljive točke, kot je Režem ovinke, Konec sveta vedno pride nenapovedano in veliki zaključni rondo s Kako končati to pesem?, kjer je Narat pošteno zasopel v hitrem ubiranju besed v verzih. V interpretaciji resničnostne manire torej ni bilo težko popolnoma uročiti in začarati publike. Misija uspešna!
Pred izvedbo skladbe »Če padeš po tleh« smo izvedeli, da je bil Boštjanov profesor kemije velik »die hard« njegovega glasu in ga je nagovarjal tako dolgo naj gre za radijskega »speakerja«, da je Narat dejansko to tudi naredil, a bojda pogrnil »na avdiciji«. Kdo pa danes še verjame, da dobi takšno službo prav lastnik šarmantnega glasu? Jasno je da tu odločajo le veze in poznanstva. To pa ni bilo edino zabavno razodetje, ki jih je z nami delil Narat tega večera. Spoznali smo lahko tudi kaj je to frustrirani sistem. Z Boštjanom Naratom ni nikoli dolgočasno. Nemara je možakarju do danes že kdo namignil, da bi se odlično izkazal tudi v vlogi nosilca »stand up« komedije!
Nov enkraten glasbeni večer v družbi Narata in kolegov, ki te odpelje v stanje, da po koncertu še lep čas funkcioniraš pod močnimi vtisi doživetega, se je hipoma sklenil. Upajmo, da bo kantavtor ohranil tak navdih s katerim trenutno v polnem galopu jezdi na orjaškem valu kreativnosti tudi v prihodnje in da se ideje za nov studijski album že porajajo.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista:
1. Ženske, ki ljubijo pse
2. Tisti, ki zna in ona, ki ve
3. Egon
4. Režem ovinke
5. Tistim, ki ne vedo
6. Konec sveta vedno pride nenapovedano
7. Dvajset let
8. Jutra
9. Zdi se
10. Če padeš na glavo
11. Star mož
12. Strah je odveč
13. Kako končati to pesem?
14. Romeo julija
—-dodatek—
15. The One I Love