Založba: Akord Records & Kulturni center Maribor
Datum izida: 24. 7. 2020
Produkcija: Borut Činč
Dolžina albuma: 27.52 min
Zvrst: Singer / Songwritter
Ocena: 9.5/10
Kupi album!
Ko zaslišiš prvih nekaj sekund tega izdelka postaneš obdan z občutji, ki jih nisi bil deležen že zelo dolgo. Niti spominjaš se ne točno kdaj. So pa dobro znana. Zelo domača. Bil je tisti čas nedolžnosti, velikih upov, sanj in ciljev, po katerih ostaja tiho, a večno hrepenenje. Osemdeseta? Tudi še začetek devetdesetih. Tam nekje.
Boštjan Gartner je tokrat generator teh občutij. Slovenski kantavtor, ki je svoj prvi studijski album »Reka« izdal sredi devetdesetih, čeprav je s svojo aktivnostjo, ki sega v drugo polovico osemdesetih, še pred izidom prvenca, že dodobra opozoril nase. Po dolgih 24. letih se je Boštjan Gartner naposled le vrnil. S svojim drugim albumom, ‘ozemljitvenega’ naslova »Čas brez iluzij«.
V osemdesetih smo vsi poznali Mežka, Domicelja in Šifrerja. Njihove že davno tega ponarodele pesmi, so bile sestavni del repertoarja prepevanja in brenkanja na kitare ob tabornih ognjih in podobnih druženjih. Pravzaprav so ta tri imena nekakšen temelj, ki je slovensko kantavtorsko sceno še v sedemdesetih postavila na svetovni zemljevid. Boštjan Gartner, oprtan s kitaro, vzdržuje stik s tradicionalnimi prvinami kantavtorstva in petja poezije. Tudi nekaj Pengova se sliši poleg. Je pa prva reč, ki se zasidra, Boštjanov prelep vokal, ki razneži še tako granitno srce. To mu uspeva s peresno lahkoto. Obenem je Boštjan v vseh letih izredno dobro osvojil svoj slog spremljave na akustično kitaro. V spremljavi svojih vokalnih melodij uporablja pravzaprav vseskozi ubiranje strun, ubrane tone znotraj akordov, pa izredno čutno in spretno razporeja, bodisi v smislu poudarjanja ritmike, kar je osnova, bodisi znotraj prehodnega ‘veziva’ (med verzi, med kitico in refrenom), ko z dodatnimi toni ustvarja kontrastne ornamente, ki razgibavajo skladbe in intenzivirajo njihovo dinamiko. Ta pristop se perfektno sporazumeva in staplja z vokalno barvitostjo in čutno izpovednostjo sporočilne vrednosti. Pretanjenost, milina, krhkost, koprnenje žuborečih emocij, skozi intenzivno podoživetost pronicljive izpovedi odpete poezije, nagovarja v slabih 28. minutah igralnega časa tega ploščka s tako podano globino, toliko bolj silovito. To le potrjuje, da z večjo čutnostjo, mehkobo in subtilnostjo, ko pristopaš, z večjo kontrastno intenzivnostjo podanih emocij se skladba s poezijo dotika poslušalca. Boštjan je v poeziji ganljivi opazovalec iz katerega izpoved kipi »od znotraj navzven«. Osebna in intimna notranja izpoved neiztrohnjene srčnosti. Z večjo izpovedno širino se skoraj težko dotakneš poslušalca.
Boštjan je s kitaro in petjem poezije sam po sebi močna figura, kljub temu pa je začutil, da bi bilo koristno vključiti še kakšnega glasbenika, v proces snemanja tega albuma. Obrnil se je na legendarnega Buldožerovca in izkušenega maestra Boruta Činča, ki je na nekaterih skladbah z nežnimi zvočnimi pastelami Hammond orgel in Wurlizer klavirja dodatno razširil, obarval, intenziviral in kontrastno obogatil vzdušja intimne zvočne krajine, ki sledi milozvočju tankočutnega plasmaja organskih tenov. Ta album je bil posnet »in one take«, kar izdatno intenzivira njegovo pristnost in iskrenost.
Čeprav je med obema Gartnerjevima albumoma minilo mnogo let, sta v vsem pravoverna sorodnika, z vsemi prepoznavnimi atributi kipeče in goreče srčnosti njunega stvarnika, kar zagotavlja jasno sledljivost tej, sicer dolgi časovni zanki, ki pa jo poslušalec tako premosti hipoma. Boštjanov topel in žametast glas je postal skozi leta zrelejši, modrejši in nenazadnje, tudi izkušenejši.
Čas pretoči reko brez iluzij! Četudi ležijo iluzije porušene pod orjaškimi bloki skalnih podorov, tli pod njimi ognja žar. Nenehno, v večnost. Tudi, ko ostaneta samo še nič in glasba. Sledovi časa, ki ga vsako jutro oblizne z rose travnih cvetic prvi sončni žarek. Igra večnosti in koprnenja. Iluzij ni več, a upanje ostaja. »Čas brez iluzij« je v vsem ganljiv in globok dosežek, Gartner pa dodaja s svojim izpovednim unikatom, v sicer bogato in pisano izročilo slovenske kantavtorske glasbe, še en glasbeni dragulj, ki je bil v tem mozaiku že kar predolgo pogrešan.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Kam vodi ta cesta
2. Na poti v tuje kraje
3. Tih brezčasen dan
4. Dež
5. Tišina
6. Bila sta jutro
7. Če živela bi drug čas
8. Stare slike
9. Dan brez senc
10. Zimski veter
11. Čas brez iluzij
Zasedba:
Boštjan Gartner – vokal, kitara
Borut Činč – Hammond orgle & Wurlitzer klavir na skladbah št. 1, 4, 6, 7, 8, 10 & 11
