Riblja Čorba, ena najbolj priljubljenih in najvplivnejših zasedb iz območja nekdanje skupne države Jugoslavije, je na uradnem Facebook profilu sporočila (izvirnik najdete na dnu), da je preminil Bora Đorđević!
Že 20. avgusta so Riblja Čorba na svojem Facebook profilu sporočili, da so zdravniki Bori strogo zabičali, da do nadaljnjega ne sme potovati ter da se obenem ne sme izpostavljati težkim opravilom, saj naj bi bolehal za težkim vnetjem pljuč, prav tako pa se je hkrati s tem poslabšalo glasbenikovo zdravstveno stanje povezano s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Kdo ne bi poznal Bore Čorbe? Gre za enega najvplivnejših avtorjev srbske in jugoslovanske rock glasbene scene vseh časov. Pronicljivosti tega enkratnega iskrivega uma je nagovarjala brezkončno! Poezija, ki jo je pustil znameniti bariton grlenega značaja, je tako rekoč neverjetna, posebna pa je po enkratnem metaforičnem črnem sarkazmu, obilno obteženim s slikovitim humorjem, ki je sprevračal tegobe malega človeka na kritiko družbenega sistema.
Bora je že pri 13. letih ustanovil prvo skupino (Hermelini), a je še kot najstnik zabredel med pobaline in prestopnike, potem ko se je pridružil podobnim kompanjonom s katerimi je vlamljal v stanovanja in kradel, da bi na tak način zaslužil mdr. tudi za nakup glasbene opreme. Potem, ko so ga po treh letih le aretirali in po enem tednu izpustili iz pripora, je bil nemudoma izključen iz gimnazije.
Ko mu je bilo 19. let in po selitvi družine iz rodnega Čačka v Beograd, je nekaj časa sodeloval kot statist v različnih gledaliških igrah v beograjskem gledališču.
Spomladi leta 1973 je soustanovil skupino Zajedno in nastali so prvi posnetki pri založbi PGB RTB oziroma vinilni single Vizija (z dopolnilno skladbo Goro moja na B-strani). Single je izšel leta 1974. V tem času se je Bora ukvarjal tudi z drugimi posli. Bil je del produkcijske ekipe “Veče uz radio” Radia Beograd, preizkušal pa se je tudi v vlogi glasbenega kritika s poročili s festivalov akustične glasbe ter pisal prispevke za Džuboks o jugoslovanski akustični sceni. Prav tako je snemal napevke za Beograd 202 in Studio B. Ob koncu leta 1974 je Bora zapustil zasedbo Zajedno.
V začetku leta 1975 je Đorđević ustanovil zasedbo Suncokret, ki je bila usmerjena v preigravanje akustične rock glasbe. Že takrat je pridobil simpatije na rovaš šaljive poezije, ki je spremljala folk rock repertoar skupine. Suncokret so sodelovali z Zoranom Modlijem. Tako so pod imenom Hajduk Stanko i Jataci izdali skupni single “Na putu za Stambol / Anđelija, čuvaj se Turaka”, pod imenom Zoran Modli i Suncokreti, pa je kasneje izšel še single “Rock and roll duku duku / Gili, gili bluz”. Sledili so še trije singli in album Moje bube”.
Po nesoglasjih v skupini, ki ni želela pristati na snemanje singla Lutka sa naslovne strane, se je Đorđević priključil zasedbi Rani mraz, v kateri se je nahajal tudi Đorđe Balašević. Ta kratkotrajna zasedba je postala kultna zlasti po singlu Računajte na nas, ki je postala kmalu himna mladih Jugoslavije, kot tudi dveh sledečih singlih Oprosti mi Katrin ter Život je more. Đorđević je skupino zapustil po vsega mesecu dni in pol.
Bora se je vrnil v Beograd in tam skupaj s člani zasedbe SOS ustanovil hard rock formacijo Riblja Čorba, pri čemer zadošča, če v nadaljevanju tega nekrologa mirne duše zapišemo le še ‘ostalo je zgodovina’. Leta 1979 izdajo Riblja Čorba prvenec “Kost u grlu”. Sledijo izidi preko 20 albumov ene najbolj pomembnih predstavnic Yu-rock scene s katero si je Bora dokončno izklesal neminljivi spomenik enega najbolj izpovedno prodornih, pronicljivih in vplivnih umetnikov na območju nekdanje Jugoslavije.
Nepozabno je tudi sodelovanje Bore z Arsenom Dedićem, ko sta skupaj nastopila na beograjskih Terazijah v ‘izklopljeni režiji’ in od koder izvira znameniti ‘bootleg’ “Arsen & Bora Čorba Unplugged `87”. Pesniški večeri Bore so tako ali drugače poseben ‘izpovedni masiv’ njegove plodovite kreativnosti. Tako je izšel leta 1988 posnetek enega izmed teh večerov z naslovom “Bora priča gluposti”. Bora je svoj edini samostojni studijski album “Njihovi dani” izdal leta 1996, kot kritiko nad takratnim režimom Slobodana Miloševića.
Bora se je vzporedno z delovanjem v zasedbi Riblja Čorba, udejstvoval tudi v številnih glasbenih projektih. Snemal je z izvajalci kot mdr. Bijelo dugme, Balkan, Kerber, Zoran Predin, Arsen Dedić, Rambo Amadeus, Biljana Krstić, Dejan Cukić. Vključil se je tudi v snemanje kompilacije “Paket aranžman”. Bora je pisal glasbo tudi za številne druge izvajalce, kot mdr.: Zdravko Čolić, Bisera Veletanlić, Generacija 5, Đorđe Marjanović, Neda Ukraden, Rajko Kojić, Dušan Prelević, Oliver Mandić, Šaban Šaulić, Poslednja igra leptira, Denis & Denis, Viktorija, Željko Bebek, Lepa Brena, Ceca Ražnatović in Zana.
Bora pa je znan tudi po svojih literarnih delih. V karieri je izdal deset knjig, za zadnje takšno delo imenovano “Pusto ostrvo” je leta 2018 prejel Andričevo nagrado.
Zadnjih deset let je Bora preživel na relaciji med Ljubljano in Beogradom.
Za tem iskrivim in brezmejno pogumnim umetniškim šaljivcem, pravim ‘jezičnim doktorjem’, obenem pa ostrim in nepopustljivim provokatorjem ter neusmiljenim gromovnikom, nastaja ob njegovem slovesu na Balkanu večna praznina. Ostaja pa za legendo izjemen umetniški opus, ki mu ni para in stoji na samoniklem tronu s katerega bo še grmelo. Od tod v večnost! Zbogom Bora!
