Založba: AFM Records
Datum izida: 03.04.2020
Produkcija: Hans Ziller
Dolžina albuma: 47.48 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 9.0 / 10
Bonfire so legende nemškega hard rocka. Bend je skozi dolga leta delovanja šel skozi lepe in težke čase, številne vzpone in padce, a vselej nekako obstal in preživel, tudi ko je delovalo da je vsega konec. Vselej je nekdo potegnil voz dalje. No od leta 2015 ga korenito vleče dalje danes edini ustanovni in originalni član, kitarist Hans Ziller, ki je v ekipi današnjih Bonfire obdan z znatno mlajšimi, a zelo izkušenimi glasbeniki. Kvintet je tako po priključitvi izvrstnega vokalista Alexxa Stahla (Roxxcalibur, Purple Rising) leta 2016 izdal hitro dva nova studijska albuma in kompilacijo priredb »Legends«. Dve leti po predhodniku »Temple Of Lies«, prihaja tako še tretji z novim vokalistom v postavi, to je »Fistful Of Fire«. Vseeno brez nove rokade ni šlo. To pot na mestu bobnarja, kjer je Tima Breidebanda zamenjal Andre Hilgers (ex-Rage, Axxis).
Dobili smo slabih 48. minut nove glasbene štorije, ki se znova pohvali z vsemi odlikami, na katere so nas Bonfire navadili skozi leta. »Fistful Of Fire« je nova prvovrstna hard rock zgibanka striktno urezljana po recepturi nemške šole. Težko se je sicer sklicevati ob primerjavah na tiste zlate čase albumov »Don’t Touch The Light« in »Fireworks«, pa vendar vsa reč pod Zillerjevim vodstvom vzdržuje neverjetno stilsko kredibilnost. Nit je zaznavna in potrka nostalgično. Je pa Ziller svoje vrste kitarist, svoje vrste vizionar in Bonfire, četudi v povsem novi postavi, ohranjajo svojevrstni zvok in stil. Pa naj kdo reče, da v rocku ne raste in pada vse na kitaristih? Hans Ziller je torej res prvi naslov za to, da so Bonfire v novih časih absolutno svoja glasbena štorija, pa čeprav kot vemo, je hard rock, kot žanr izrazno hitro limitiran.
Ziller ima ob sebi izvrstnega kitarskega sodelavca Franka Panéa, ki je vreden vsega zaupanja. Poleg Zillerja se tudi ta možakar aktivno vključuje v soliranje znotraj mid-eight pasaž, prav tako vstopa aktivno v vse tercetne harmonije, skratka stoji mu enakovredno ob boku. Tu je pulzirajoči bas ameriškega glasbenika Ronnie Parkesa, ki je poznavalcem nemara znan zaradi sodelovanja pri Seven Witches, nad vsem pa sta pomembna preostala dva člana. Prvi je navdušujoči bobnar Andre Hilgers, ki je prava uničevalna bobnarska mašina! Eden najbolj cenjenih ter nasploh najkvalitetnejših bobnarjev svoje generacije v Nemčiji. Drugi pa je izjemni vokalist Alexx Stahl.
Kemija funkcionira! Kaj poreči? Kres se je konkretno razplamtel znova! »Fistful Of Fire« deluje, kot album skupine in ne posameznika ali projekta. Deluje živo, upepeljujoče, ne pušča zapornikov za seboj. Zgrabi v intenzivnosti in funkcionira, kot da bi Bonfire za ta album odigrali skupaj koncert v studiu in ga posneli v enem poizkusu. Vsekakor ne. A izziva takšna občutja. Nebrzdani Alexx Stahl je neverjeten, razvija izjemno vokalno moč v katerikoli legi in prav osupne, ko s peresno lahkoto preskoči vokalno linijo za nekaj oktav više, pri čemer tudi v ekstremnih višavjih uničuje z razvito vokalno močjo. Prodoren in avtoritativen vokal daje siceršnjim domiselnim in nalezljivim frazam nujno piko na »i«, skladbe pa dobivajo ob tem pečaten karakter, ko jih Stahl tako jedro oživlja. Hilgers je zares velika pridobitev za Zillerja. Njegovi »rollingi« so naravnost pošastni, eksplozivnost neverjetna, kontrola in hitrost! V prehodih briljira z domiselnimi in navdušujočimi rešitvami (Ride the Blade), če pa je treba, pa rade volje pohodi tudi dvojno bas boben stopalko (naslovna skladba) .Pa vzemi tak hard rock zase, če si drzneš! Da. Navampirjen, skrajno našobljen in nametaliziran zvok razvijajo novi Bonfire. A to niti ne preseneča, ker so tak zvok postregli že s prejšnjim tremi albumi, pa vendar deluje novi še kanček bolj našopirjeno. Nemara zaradi samega nepopustljivega karakterja rifov, ki držijo v dinamičnem pogonu album ter izjemnega Andre Hilgersa, ki drži skupaj ogrodje tej galopirajoči beštiji. Novi Bonfire zvok je primerljiv z navitostjo kakšnih Pretty Maids, delujejo pa sedaj s Hilgersom v postavi, kot resnično brezhibna štorija. Kot bi se vsi kosci sestavljanke naposled umestili na pravo mesto.
Skladbe razvijajo visok nivo pompa in drama teatra, ki dosega razpoloženjske vrhunce v refrenih visokega muzikaličnega izplena. Bend je tudi zložil skupaj deset skladb, ki se lahko vse po vrsti pohvalijo z veliko idejno razgibanostjo. Praviloma so skladbe hitre do pospešene in »šegavo strastnega« nažiganja je vse polno na albumu. Izjema je pol-baladna When An Old Man Cries, ki pa zadržuje imunost na patetiko in prebitke cukra. Le gola receptura prvovrstnega nemškega hard rocka, ki brca v čelo blesavo. Komadi stojijo odlično. Aranžmaji so dovršeni. Narava konsistence tega albuma je močna in poudarjena. V tem celo prekaša predhodne tri albume. Kakovostnega kolebanja med njimi ni in album se nujno poslušal v enem kosu. Od začetka do konca. Vmes so trije uvodni instrumentalni preludiji, kar so Bonfire prakticirali tudi že v osemdesetih.
»Fistful Of Fire« je torej eden boljših hard rock albumov, ki so izšli v prvi polovici letošnjega leta. Ob novem Gotthard albumu »#13«, obveza za vse »preživele« ljubitelje tega žanra. Bolj nemško od tega ne gre. Obenem pa ostajajo Bonfire z njim zvesti samim sebi, ko še naprej zagrizeno in pravoverno »rožljajo« ter skrbijo da plamen klasičnega nemškega hard rocka ne ugasne.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Joker
2. Gotta Get Away
3. The Devil Made Me Do It
4. Ride The Blade
5. When An Old Man Cries
6. Rock’n’Roll Survivors
7. The Surge
8. Gloryland
9. Fire And Ice
10. Warrior
11. Fire Etude
12. Breaking Out
13. Fistful Of Fire
Zasedba:
Alexx Stahl – vokal, spremljevalni vokal
Hans Ziller – kitara, klaviature
Frank Pané – kitara
Ronnie Parkes – bas kitara
André Hilgers – bobni
