Body Count (predskupina: Slope)
Zagreb / ŠRC Šalata / Hrvaška
nedelja, 16. 6. 2024, od 19.30 h dalje
Body Count so obiskali Zagreb še tretjič v svoji karieri. Prvič je bilo pred huronskimi 27. leti, drugič pa ko so v Zagrebu (pred šestimi leti) povsem razprodali tamkajšnji Boćarski dom (t. i. zagrebško ‘balinarsko zavetišče’). Bend, da ga vikaš! Kar se dostave direktnega šusa v glavo in žura tiče! V vseh ozirih. Seveda s centrom svoje unikatne pojave oziroma ceremonialne karierne hoje, ki se nanaša na? Lik in podobo edinstvene figure, to je Ice-T-ja (in njegovih ‘figuresk’). Jezičnega scenarista in na nek način osnovnega generatorja magnetizma vse te ‘nesvete’ glasbene pojave, ki razveseljuje privržence na globalni ravni že najmanj od leta 1992, ko je izšel ‘poetično srce parajoči as asov’ Cop Killer!
‘Crossover’ utrdba imenovana Body Count je zadnja leta neuničljiva in mdr. že pridno snuje tudi nov studijski album! Nova turneja po Evropi s pretežno terminsko gravitacijo na festivalskih prizoriščih, jih je tako pripeljala tudi na nov samostojni zagrebški koncert in bolj primernega prizorišča sredi junija v Zagrebu, kot je prav ŠRC Šalata, si v tem oziru skorajda ni mogoče predstavljati.
Pred nastopom ‘gangsta rap metal’ legend je prizorišče ogreval nemški kvintet iz Duisburga Slope, ki se je izkazal v tem oziru za zelo priročnega podpornega partnerja. Nastop skupine sva sicer spremljala od zelo, zelo daleč, a je to bilo dovolj, da je slikovita mešanica metal funka, HC elementov in ‘groove’ vzmetnic, podprtimi s parolami jeze in gneva, nenehno spreobračala vso pozornost na to kaj se dogaja na odru. Tudi publika, ki se je v času nastopa skupine še valila pred oder, ni nad energično in nabrušeno predstavo, kazala znakov ravnodušja. Bend je v dobre pol ure predstave pravzaprav odigral celotni EP “Loosin’ Grip” in predstavil dva povsem nova komada. Odlično je izkoristil razpoložljivo minutažo in pripravil pravšnjo žerjavico, ki jo je razpihal prihod….
Body Count! Publika zgrnjena in nagnetena kar se da bliže odra, vendar z ‘vmesnimi – stranskimi žepi’, kjer se je dalo dihati in preživeti. Kajti Body Count so Šalato napadli brez slehernega usmiljenja, ko so že uvodoma usekali s karierno ‘strupenjačo’ Body Count’s In The House ter za njo prilili olja na ogenj s Slayer klasiko Raining Blood/Postmortem. Publika hipoma v deliriju želenega ‘onostranstva’, v edinstveni atmosferi, ki jo pričarajo ti slikoviti gangsterski možakarji.
Jedro skupine ostaja edinstvena naveza Ice-T in Ernie C. Tu se začne vse. Ernie je znova razkazal vse svoje kitarsko mojstrstvo, kjer raznolikih trikov in adaptacij v danih frazah ni in ni primanjkovalo. Krona vsega so bili njegovi solistični vložki, razmeščeni ravno pravšnjih odmerkih (na pravih mestih)! Figura Ice-T-ja je težko opisljiva z nekaj besedami. Jezični gromovnik in granitni bevskač, ki mu ni para! Vse v enem! Z jedkimi, a tudi mirovnimi sporočili ter malho pronicljive ‘zajebancije’ (recimo lepše serije humorističnih vložkov), čemur se ne moreš upirati. Ostala garda crossover nepridipravov ostaja že nekaj let konstanta. Tu so: Vincent Price (mož je pred priključitvijo k BC sodeloval z metalci Steel Prophet), bobnar Ill Will, dežurni ‘hype man’ Little Ice (Ice-T-jev sin), Sean E Sean (vokalna spremljava, semplanje, tretji originalni član današnje postave) in kitarist Juan The Dead – edini svetlopolti član skupine, ki ga mnogi poznate kot šefa skupine Evildead (ti so v letošnjem letu izdali nov album) in kot kitarista Juana Garcio nepozabnih floridskih legend speed metala Agent Steel (kogar so 30. 1. 2000 pota vsakdana po kakšnem čudežu vodila v ljubljanski K4, ga je lahko tudi osebno spoznal, takrat je bil še dolgolas in brez ‘talibanske’ brade).
Bend je stopnjeval silovito svoj koncert, saj je postreljal še dve klasiki prvenca že v prvi tretjini nastopa (Bowels Of the Devil, There Goes the Neighboorhod), potem pa predstavil prvo izmed dveh novih singlov (skupina obljublja v letošnjem letu nov studijski album “Merciless”), in sicer skladbo The Purge, za katero velja izpostaviti, da bend ne izgublja teatralno izpovedne silovitosti tudi na zrela leta. Ice-T, ki je napolnil neskromnih 66. let, ne kaže nikakršne vokalne in/ali pripovedniške skrhanosti ter vzdržuje všečno agilnost, pronicljivost in svojo (že kar pregovorno) obvezno ‘badass’ porogljivost. Tega mu preprosto ne more odvzeti nihče! In oder je njegovo svetišče! Bend se je poklonil tudi vzornikom Exploited ter zdrvel v slikoviti venček Exploited ‘trojice’ War, UK 82 in Disorder, ter krenil dalje z “Born Dead” klasiko Drive By. Med “Menslaughter” ubijalcem Talk Shit, Get Shot, je Ice-T prispel na oder s svojo hčerko na ramenih, oder se je v sozvočju s sporočilnostjo skladbe ovil v ‘krvavo rdeče’. Podobno je Ice-T pred dobrimi devetimi leti, točneje davnega 7. 6. 2015, ko so Body Count nastopali v ljubljanskih Križankah, poslal v sklepni fazi koncerta v ospredje takrat svojega 24. letnega sina Little Ice-a (s pravim imenom Tracy Marrow Jr.). Sledi potresni sunek s pričakovano Cop Killer, ljudem se popolnoma utrga v finalu. Telesa se zvrtinčijo, vse pivo vnovič v luftu! Nebrzdan odklop v ekstatični finalni delirij! Natanko to po kar je publika prišla. Sunek torej, ki je vrgel cel planet iz ekliptičnega svoda. Z eno samo napako. Ni dolgo trajal. Uro in deset minut.
Bend ni zapustil odra za obvezni dodatek! Šalato je še zadnjič zajahal! Na polno! S klasično detonacijo Born Dead. Vrata pekla se odprejo, prizorišče pa v absolutnem kaosu goltajo zadnji ognjeni zublji. Preko This Is Why We Ride, preide skupina v zabavno adaptacijo Floyd klasike Comfortably Numb, ki jo odpre Ernie C na delu znamenite Gilmourjeve solaže, bend pa ob Ice-Tjevem govorniškem vložku, vztraja na isti frazi,, medtem ko uporabijo kitico s ‘Hello, is there anybody out there’ za refren. Premeten zaključek z dobro uro in dvajset minut špila! Po koncertu je publika ostajala vidno lačna…. Težko se je poslavljala od odra.
To torej ni bil nikakršen trik, ki bi dišal po nostalgiji in šlepanju na staro slavo! Body Count ostajajo neomajni obrtniki vztrajnega pridigarskega unikata, ki dosega v zadnjih letih delovanja skupine silovit razcvet! Body Count so z nepopustljivo predstavo v Zagrebu izkazali kaljenost iz nerjavečega jekla. Banda z Ice-T-jem ostaja neukrotljiva, na odru pa pravzaprav nepremagljiva. Redna izdaja novih studijskih albumov, s katerimi nagrajujejo svoje zveste privržence pa le potrjuje, da se Body Count tudi v zrelejši eri svojega delovanja, še zdaleč ne ustavljajo. Novi album je že na poti. In z njim vred upajmo, da čimprej tudi nov obisk stare evropske celine! Odštevanje se je začelo.
besedilo: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
Body Count – setlista:
1. Civil War (intro)
2. Body Count’s in the House
3. Raining Blood / Postmortem (orig. Slayer)
4. Bowels of the Devil
5. There Goes the Neighborhood
6. The Purge
7. Point the Finger
8. Manslaughter
9. Necessary Evil
10. Psychopath
11. No Lives Matter
12. War / UK 82 / Disorder (orig. The Exploited)
13. Drive By
14. Talk Shit, Get Shot
15. Cop Killer
—dodatek—
16. Born Dead
17. This Is Why We Ride
18. Comfortably Numb (orig. Pink Floyd)
