Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12. 4. 2024
Produkcija: Steve Schenck & Richie Castellano
Dolžina albuma: 41.46 min
Zvrst: Art Rock / Hard Rock / Heavy Metal
Ocena: 8.0/10
Blue Öyster Cult ostajajo fakt ene najbolj vplivnih rockovskih zasedb. Vseh časov. Četudi so o(b)stali ti veliki inovatorji in pionirji v senci večje medijske razvpitosti raznih Black Sabbath, Led Zeppelin, Deep Purple, ki so istočasno z Blue Öyster Cult (pred tistimi davnimi časi) uspešneje ‘silili v ospredje’, sta danes njihov glasbeni doprinos, kot tudi sama glasbena zapuščina, tako rekoč sveta. Sveti kelih navdihovanja generacije, ki je deset let za njimi postavila metal na zemljevid, vključno z vsemi podžanrskimi sferami.
Pridejo leta. Tudi tista leta ‘sladkih spominov’ in leta zrela praznovanj. Tudi potem, ko izide, po skoraj dvajsetih letih celo nov, zelo dober, studijski album in cela plejada novih koncertnih albumov. No, »Ghost Stories«, ki se rad najavlja kot 15. studijski album skupine, ni povsem pravi studijski album. Bolj zbirka stvaritev, ki so ležale vrsto let v arhivih in nastale med letoma 1978 ter 1983, v upanju, da bodo kdaj ugledale luč sveta. Upanje torej ni umrlo in realizacija je tu. Ta arhivski material je spisala klasična postava skupine (Bloom, Roeser, Albert Bouchard, Joe Bouchard in pokojni Allen Lanier) in obsega obdobje albumov »Mirrors«, »Cultosaurus Erectus«, »Fire of Unknown Origin« in »The Revolution by Night«. Torej, to kar ponuja pomenljivo poimenovani »Ghost Stories« je dejansko prej zbirka, kompilacija, zvočno osveženih in aranžersko dokončanih starih posnetkov. Odkar je v ekipi Blue Öyster Cult izjemni multi-instrumentalist in po potrebi dodatni vokalist, producent in aranžer Richie Castellano, se zdi za Blue Öyster Cult, katerim še vedno držita ‘štango’ integralni figuri, to sta pevca in kitarista Eric Bloom in Buck Dharma, mogoče znova vse. V jeseni življenja doživljajo legende renesanso, nov razcvet! Castellano pa je katalizator. Izid te kompilacije je dejansko več kot smiseln trik, ki te ne le ohranja ‘brcajočega’ v jeseni življenja, pač pa ponuja publiki še en nerazkrit košček galaktičnega rock’n’roll monolita za katerega bi bilo škoda, da ne bi privekal na plano. Sploh v času, ko sta (oba še živa) Dharma in Bloom pred izidom lahko vskočila, v vlogo glavnih supervizorjev.
Nekaj točk je izjemno spretno posodobljenih in se kar praši za njimi. Brez težav bi bile lahko vključene na katerega od zgoraj naštetih albumov. Slog skladanja nas odstreli natanko v tisto življenjsko obdobje skupine. Castellano v modernih trikih post-produkcije ni pretiraval s studijskim ‘čiščenjem’, nasnemavanji in bog ne daj kakšnim klikanjem. Verjetno bi ga Bloom in Dharma pribila na križ, če bi zataval med manevre studijske ‘sterilizacije’ zvoka. Castellano, ki je ‘luknje v demo izvirnikih’ po potrebi spretno prikril z dodatnimi kitarami, klaviaturami ter lastnim vokalom, se je sicer v največji možni meri trudil zadržati avtentični odzven in primarna ogrodja demo posnetkov. Tu so točke Late Night Street Fight, So Supernatural in Don’t Come Running to Me, ki vpenjajo pop elemente v zvok skupine in to v času, ko je bend izdatneje skrbel, da ga glasbene lestvice ne bi zaobšle. Teh treh skladb si v tem oziru ni težko predstavljati na prej naštetih albumih. Vsekakor pa je preostanek material, ki je bliže filozofiji sredini sedemdesetih, neizpodbitni unikat odtisa življenja skupine v eri 1978-1983.
Bend je mislil tudi na oba koncertna favorita. Razvpiti priredbi, ki sta pravzaprav na nek način iztočnici, nad katerima so se mladi Blue Öyster Cult navdihovali ter z njiju polagoma prelivali energetski naboj, pobalinstvo, hrup, nebrzdanost, rušenje tabujev v svoj glasbeni dosje. Kick Out The Jams (MC5) in We Gotta Get Out Of This Place (Animals) sta tako naposled prejeli torej konkretna studijska izvirnika. Bend ju je (v klasični postavi) posnel v studiu po principu koncertnega nastopa. Tako kot ostali material. Kot se šika. Tu je še ena zanimiva točka, ki ni nujna obveza za uvrstitev na »Ghost Stories«. Dodana povsem na rep albuma. Akustična verzija The Beatles izvirnika If I Fell, ki so jo Blue Öyster Cult posneli v formatu postave iz leta 2016, ko je pri njih basiral Kasim Sutton. The Beatles so od nekdaj predstavljali silno pomemben navdih za Blue Öyster Cult! No, šegavi rock’n’roll single Cherry pa izkazuje, da so tako Blue Öyster Cult, kot The Beatles pričeli pri Presleyu in Blue Suede Shoes.
»Ghost Stories« vsekakor ni smiselno primerjati z izdanimi studijskimi klasikami skupine, čeprav ga je mogoče tretirati tudi kot studijski album, a z materialom, ki se le stežka približa klasikam. Prinaša pa v vsem več kot zadovoljivo kakovost ter posledično v vsem kredibilno popestritev diskografskega opusa z materialom končno najdenega (izgubljenega) zaklada, ki prinaša več kot hvaležno dopolnitev glasbene zbirke vsakega pravega ljubitelja teh velikanov rocka in rolla.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Late Night Street Fight
2. Cherry
3. So Supernatural
4. We Gotta Get Out Of This Place
5. Soul Jive
6. Gun
7. Shot In The Dark
8. The Only Thing
9. Kick Out The Jams
10. Money Machine
11. Don’t Come Running To Me
12. If I Feel
Zasedba:
Eric Bloom – kitara, klaviature, vokal
Albert Bouchard – bobni, spremljevalni vokal
Joe Bouchard – bas kitara, kitara, klaviature, tolkala, spremljevalni vokal
Allen Lanier – kitara, klaviature
Donald “Buck Dharma” Roeser – kitara, vokal
Rick Downey – bobni na skladbah št. 3. in 11.
Richie Castellano – dodatne kitare, klaviature, vokal
Skladba If I Fell je bila posneta 18. 4. 2016 v studiu Red (Kalifornija, Los Angeles) v postavi:
Eric Bloom – vokal
Donald “Buck Dharma” Roeser – kitara, vokal
Richie Castellano – kitara, spremljevalni vokal
Kasim Sulton – bas kitara, vokal
Jules Radino – tolkala
