Založba: Rhino Records
Datum izida: 03.04.2007
Produkcija: Black Sabbath
Dolžina: 79.27 min
Zvrst: Heavy Metal
Kompilacija
Black Sabbath ali Heaven & Hell?
Mislim, da zasedbe Black Sabbath ni potrebno nikomur predstavljati, saj gre za eno tistih zasedb iz konca šestdesetih let, ki je utemeljila heavy metal in utelesila NWOBHM, še preden je ta termin sploh nastal. Klasična postava Ward, Butler, Iommi in Osbourne se je na prvih ploščah še držala hard rockerskih vzorcev, prežetih z bluesom (vraga – sprva so se imenovali Polka Tulk), nato pa so se vse bolj oddaljevali od tedaj bolj manj preživetega žanra in postajali heavy metal mojsri. Z uspehom so prišle tudi droge, z drogami vse glasnejši prepiri, v drugi polovici sedemdesetih je Ozzy Osbourne zasedbo zapustil zgolj za nekaj koncertov, nato pa jo je konec leta 1978 zapustil dokončno (vsaj tedaj je bilo tako).
Na njegovo mesto je prišel mali mož z velikim glasom, Ronnie James Dio, ki je poprej svoje glasovne sposobnosti dokazoval v super zasedbi Rainbow in ki je v Black Sabbath prinesel prepotrebno svežino. Naprej so izdali komerialnoizredno uspešno ploščo Heaven and Hell, po kateri je zasedbo zapustil bobnar Ward, njegovo mesto pa je zasedel Vinnie Appice (Vanilla Fudge). Ta zasedba je skupaj nato posnela ploščo Mob Rules, komercialno podobno uspešno izdajo, ki naj bi ji sledila še živa plošča. No, ko je Live Evil končno izšla, v zasedbi ni bilo več niti Dia niti Appicea, zato je bil tam znova Bill Ward in presenečenje – Ian Gillan! Hja, poti velikanov Deep Purple, Rainbow in Black Sabbath so se kar nekajkrat prepletle.
In čemu ta dolg uvod, ki ga znate oboževalci Black Sabbath na pamet, drugi pa vsaj približno veste za vse te kadrovske rošade. Klasična postava Black Sabbath se je združila konec devetdesetih, ta druga zlata postava prvič že v začetku devetdesetih. In znova je prišel čas… ker pa so originalni Black Sabbath še pred kratkim uspešno nastopali (in baje celo snemali), so se Iommi, Butler, Appice in Dio odločili novo reinkarnacijo poimenovati Heaven and Hell – po eni najboljših plošč in tudi najboljših skladb. In da ne bi ostalo zgolj pri turneji (se že veselim, ko nas bodo 5. julija ogrevali za Metallico!!!), so na recenzirano zbirko uspešnic dodali še tri čisto sveže skladbe.
Prvih trinajst skladb tako spomni, zakaj je tudi ta postava tako zelo cenjena, spoštovana in priljubljena. Iommi je pač eden najboljših kitaristov sploh in njegovi riffi se seveda brez težav postavijo na prestol ob Blackmoreja in Pagea, ritem skecija je zanesljiva in vdana v prvi vrsti kitari in v drugi izjemnemu glasu! Diu ne rečejo kar tako Glas! Izbor bi seveda lahko bil boljši, a je tako dober, da bo prepričal poslušalce, da bodo posegli po rednih izdajah zgoraj omenjenih plošč.
The Devil Cried je zelo hrupna skladba, sprva udarna in vseksozi z odličnimi bobnarskimi in kitarskimi prehodi, edino kar razočara je prav Glas. Leta so naredila svoje in čeprav gree še vedno za izreden glas, v primerjavi s prejšnjimi biseri to ni več to – podobno kot sama skladba, je tudi glas nekako bolj surov. Podobno opažanje bi podal tudi ob skladbi Shadow of the Wind, katere uvod malce spomni na Iron Man, sicer pa jo krasi enkraten kitarski solo. Zaključna Ear in the Wall se začne zares drveče in se z vsem hrupom tako tudi nadaljuje, Diov glas je predvsem v refrenu izdatno podprt, kompleksna zgradba pa spomni predvsem na Iron Maiden. A vendar so vse to značilnosti, ki so tako ali tako krasile Diovo dobo v Black Sabbath – kompleksnejša zgradba skladb, hitrost, udarnost in nepredvidljivost. Dobro, Dio se je pač postaral, njegov glas je dozorel, vendar je še vedno v odlični formi.
Seveda se porajajo vprašanja – kdaj bodo na odru znova klasični Black Sabbath? Kdaj bo izšla nova celotna studijska plošča te ali one postave? Moči in kreativnega zagona jim očitno ne manjka! Se lahko zgodi celo nemogoče in bomo v Black Sabbath kmalu lahko slišali skupaj Ozzyja in Dia??? To bi bilo najbrž že preveč, vendar zakopane so bile tudi ostrejše bojne sekire…
avtor: Rok Klemše
Seznam skladb:
1. Neon Knights
2. Lady Evil
3. Heaven And Hell
4. Die Young
5. Lonely Is The Word
6. The Mob Rules
7. Turn Up The Night
8. Voodoo
9. Falling Off The Edge Of The World
10. After All (The Dead)
11. TV Crimes
12. I
13. Children Of The Sea (Live)
14. The Devil Cried
15. Shadow Of The Wind
16. Ear In The Wall
Glasbeniki:
Ronnie James Dio – vokal
Tony Iommi – kitara
Geoff Nicholls – klaviature
Geezer Butler – bas kitara
Vinny Appice – bobni
Bill Ward – bobni
