Založba: Vertigo Records
Datum izida: 01.12.1973
Produkcija: Black Sabbath
Dolžina albuma: 42.35 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 10 / 10
Black Sabbath so na svojem petem studijskem albumu »Sabbath Bloody Sabbath« na stežaj odprli vrata širokogrudnemu artističnemu eksperimentalizmu, kakršnega se ponavadi ne povezuje pogostokrat s pojmom ‘težki metal’. Pri tem je eno izmed ključnih vlog odigral legendarni Yes klaviaturist in Ozzyev (pivski) prijatelj Rick Wakeman v vlogi posebnega gosta. Wakeman, ki se je ravno tedaj z Yes nahajal v sosednjem studiu, kjer so snemali mojstrovino »Tales From Topographic Oceans« (1973), je s pomočjo svojih simfoničnih aranžmajev na skladbi »Sabbra Cadabra« navdihnil člane skupine, da so posameznim, večinoma težko rockersko obarvanim standardom z ‘doom & gloom’ vzdušjem pridodali tudi določeno orkestralno dimenzijo. Tako so se Ozzy, Tony Iommi in Geezer Butler v manjši meri pozabavali tudi s sintetizatorjem, katerega so nepričakovano odkrili v kalifornijskem studiu.
Toda tudi za tiste časa revolucionarna sintetizatoska tehnologija ni mogla skriti težav članov skupine z opojnimi substancami, predvsem alkoholom, kar se lahko občuti tudi v besedilih, ki so po Geezerjevi tradiciji polna okultizma ter nerešenih socioloških in psiholoških vprašanj. Ključen pomen za mračno, ezoterično in na mesta apokaliptično atmosfero »Sabbath Blodoy Sabbath« je po kroničnem pomanjkanju idej odigrala studijska selitev iz Los Angelesa nazaj v Anglijo, kjer so sredi ječ stare graščine Clearwell v Glocestershireu (tam naj bi po lokalnih legendah strašilo) končno dobili pravi navdih in prekinili ustvarjalno blokado. Iommi pa se je med pohajkovanjem v grajskih temnicah domislil tudi glavne kitarske fraze za naslovno skladbo in od tu dalje ni bilo več težko komponirati preostalih stvaritev, ki vse po vrsti sodijo med najboljše trenutek njihove dolge in razburkane kariere.
Določene prog rockovske tendence so bile v manjši meri zaznavne že na predhodnem albumu »Volume 4« (1972), zato ni bilo presenečenje, da so nadaljevali s tovrstno pustolovsko in kompleksnejšo zvokovno usmeritvijo, ki jim je na koncu obrodila bogate sadove. Nekako ironično je, da je glavni kandidat za najboljši album klasičnih Black Sabbath tudi najbolj eksperimentalen dosežek v njihovi karieri. »Sabbath Bloody Sabbath« je imel predvsem pomemben vpliv na nadaljnji razvoj težkega metala pa vendar ga dandanes zaradi njegove pustolovske narave cenijo tudi številni ljubitelji progresivnega rocka.
Precej kontroverznosti, še posebno v lažno-moralističnih ZDA je povzročila sicer izvrstna naslovnica albuma z nacistično obarvanimi inicialkami njegovega naslova in lobanjo ter ‘hudičevo’ številko nad posteljo. Naslovna slika in slika na zadnji strani predstavljata okultistično zasoljeno shizofrenijo osebe sredi dualnih sanj, se pravi priljubljene tematike te legendarne težko rockerske skupine, katero so skozi celotno kariero povezovali s satanizmom in jim tako naredili še dodatno dobro reklamo. Sanjajoči osebek se je znašel sredi nočne more, kjer ga poskušajo ugonobiti njegovi najbližji spremenjeni v perverzne demone, medtem ko je na drugi sliki dosegel stanje blaženosti in spokoja, čeprav si je to podobo moč razlagati tudi tako, da je med nočno moro od vsega hudega preminil in se znašel v ‘božjem naročju’.
Naslovna skladba, ki ima prek konspirativno-fatalističnega besedila več kot samo simbolični pomen, je ena izmed najbolj priljubljenih klasik v njihovi povesti in težko rockerski standard v pravem pomenu besede. Odpre se z impozantnim Iommijevim kitarskim rifom in raztogotenim Ozzyevim petjem. Nagruvano melodične Geezerjeva bas linije in rušilni Wardovi bobnarski krošeji poskrbijo za mogočno ritmično zabelo, medtem ko vrhunec predstavlja melodičen refren. To kar jo dela tako svojstveno so vmesni akustični interludiji, ki ji dodajo širšo subtilno dimenzijo. »A National Acrobat« je zanimiva, eksperimentalno obarvana in ritmično nepredvidljiva stvaritev, položena v srednjem tempu s številnimi duhovitimi časovnimi prehodi in unikatno Iommijevo kitarsko solažo. Dodatno dimenzijo ji dajo nekoliko psihadelično obarvan kitarski rif in Ozzyev zarotniško-nagajivi vokal. »Fluff« je čudovit inštrumental s čarobnim vzdušjem na račun prijetne Iommijeve melodije na akustični kitari in nežnih klavirskih aranžmajev. Lahko bi se reklo da, podobno kot naslovna skladba odlično predstavlja naslovnico albuma, »Fluff« posrečeno simbolizira sliko na zadnji strani albuma, saj gre za pravcato ambientalno nasprotje tipičnih mračnih in srhljivih Black Sabbath.
»Sabbra Cadabra« je še en zanimiv, eksperimentalen dosežek s poudarjeno bluesovsko kitarsko frazo in pospešenim ritmom, kjer se znotraj zvokovnega kolaža dobro uležejo tudi dinamični Wakemanovi aranžmaji na klavirju in Moog sintetizatorju. Ljubezensko besedilo o fatalni ženski je v ostrem nasprotju z običajno Sabbath tradicijo, vendar je Ozzyev togotni vokalni doprinos po pričakovanju vse prej kot lirično obarvan, zato bi namesto o izvoljenki prav lahko pel tudi o obglavljenem netopirju.
»Killing Yourself to Live«, kjer se besedilo nanaša na probleme posameznih članov skupine z zdravjem kot posledice pretiranega popivanja, je naslednja težkometalska klasika, ki je pravzaprav suita iz treh delov z naslovi »Killing Yourself to Live«, »You Think That I’m Crazy« in »I Don’t Know If I’m Up or Down«, kar je še ena prog rockovska poteza. Polnomasten kitarski rif je prekrvavljen z rožljajočimi bas linijami, medtem ko je paranoično vzdušje kot ustvarjeno za Ozzyev shizoidni vokal. Gastronomska kitarska solaža in kataklizmični bobnarski prehodi sčasoma oddajo prostor zanimivi inštrumentalni sekciji, katera vsebuje tudi nekaj hudomušnih sintetizatoskih aranžmajev.
Ti so prisotni tudi na antiklerikalističnem »Who Are You«, kjer se Geezer v besedilu vnovič dotika večnega nerazvozlanega vprašanja o obstoja ‘nekoga nad oblaki’. To je skorajda tipična Sabbath stvaritev s počasnim, kotalečim se ritmom, zlobnim vokalom ter mračnim, fatalističnim, skorajda srhljivim vzdušjem. Povsem netipično pa izpade dramatična orkestralna sekcija z dramatičnimi vložki na Moog sintetizatorju in melotronu, tipičnima prog rock inštrumentoma. »Looking For Today« je še en dinamičen težki rocker z besedilom o hitri minljivosti slave, kjer osrednjo vlogo igrajo umazan kitarski rif, nagruvane bas linije, mogočni udarci po činelah ter pastoralni aranžmaji na flavti in akustični kitari. Ozzyevo paranoično petje se odlično sklada z dualističnim vzdušjem te kompozicije, ki ves čas plove nekje vmes med napetostjo in sproščenostjo.
Osrednja vloga »Sabbath Bloody Sabbath« vrhunca pa pripada zaključni mojstrovini »Spiral Architect«, ki po zaslugi podarjene ritmične kompleksnosti in širokogrudne orkestracije vsebuje številne prog rockovske finese. Pastoralno-eterični uvod na akustični kitari ustvari skrivnostno vzdušje, ki se s pomočjo udarne kitarske pasaže prelevi v razmeroma prešerno razpoloženo sekcijo. Psihadelično besedilo z elementi metafizike je v dobremu sozvočju z mogočnimi orkestralnimi aranžmaji pod taktirko Willa Malonea in Ozzyevim togotnim pevskim pristopom. Pompozni zaključek s ploskanjem občinstva predstavlja piko na i Sabbath-ovske z leti pridobljene artistične zrelosti.
Pustolovsko obarvana mojstrovina »Sabbath Bloody Sabbath« je artistično najbolj dovršen dosežek Ozzyeve ere, ki je legendarne težko metalske očake iz Birminghama dokončno ustoličil na prestolu najpomembnejše težko rockerske skupine sedemdesetih in je obvezen del vsake poštene rockovske zbirke. Black Sabbath so se naslednjega leta, 1974, tako zasluženo znašli na samem vrhuncu kariere, ko so pred dvesto tisoč glavo množico obiskovalcev kalifornijskega koncertnega festivala California Jam nastopili skupaj z ostalimi legendami rock glasbe 70-ih kot so Emerson, Lake & Palmer, Deep Purple, Eagles in Earth, Wind & Fire.
avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Sabbath Bloody Sabbath
2. A National Acrobat
3. Fluff
4. Sabbra Cadabra
5. Killing Yourself To Live
6. Who Are You
7. Looking For Today
8. Spiral Architect
Zasedba:
Ozzy Osbourne – vokal, sintetizator
Tony Iommi – kitara, klavir, sintetizator, orgle, flavta
Geezer Butler – bas kitara, sintetizator, melotron
Bill Ward – bobni, timpani, bongoti na “Sabbath Bloody Sabbath”
Sodelujoča glasbenika:
Rick Wakeman – klaviature, sintetizator in klavir na “Sabbra Cadabra”
Will Malone – dirigent, aranžer
