Založba: Silver Lining Music
Datum izida: 21.02.2020
Produkcija: Biff Byford
Dolžina: 51.59 min
Zvrst: Heavy Metal / Hard Rock
Ocena: 8.0 / 10
Biff Byford je jekleni mož. O tem ni debate. Z njim so Saxon živeli, preživeli ter več. Postali skozi zadnje tri dekade vrste koncertnega inventarja, vsaj na ozemlju »združenih držav« Nemčije, kjer nenehno nastopajo, tudi na največjih festivalih. Biff je torej legenda. Vrsta ikonske figure. Po mnogih, mnogih letih, je torej mož sprejel spravljivo osebnostno odločitev, da je končno le napočil čas, da posname samostojni studijski album. Roko na srce, Biff bi jih lahko posnel kar nekaj, no so jih pa zato Saxon toliko več, če ne celo kakšnega preveč, a pustimo to debato za kak drug čas.
Dovolj uvodnega utrujanja. Krepkih petdeset minut igre predstavi to pot Biffa Byforda kot rockerja, velikega dušnega rock pastirja! V prvi vrsti rockerja, ne metalca. Torej nas popelje legendarni vokalist na polja in prostranstva vse do časov svojega otroštva, ko je bil rock in roll še mlad in nedolžen otrok, Biff pa je odraščal ob poslušanju bluesa, progresivnega, psihadeličnega rocka ter The Beatles. Navdušenje ne skriva nad svojimi favoriti. Tako se je odločil za svoj studijski prvenec predelati Wishbone Ash klasiko Throw Down the Sword, ki je ne smemo jemati preveč resno, saj gre za vrsto Biffove ekstra zabave v studiu, če pa pevca kje srečate, vam bo rad prišepnil kako velik ljubitelj te skupine je od nekdaj bil in da je ta poteza, vrsta njegovega posvetila, saj gre za prvo skladbo, ki jo je kdajkoli slišal in pripoveduje o vojnah in bitkah, kar ga je močno navdihnilo, ko je kasneje tudi sam pričel pisati besedila in glasbo. A original je pač original. Nedotakljiv. To lahko rečemo še za en nostalgični izlet oziroma predelavo Simon & Garfunkel predelavo Scarborough Fair, ki pa se znatno bolj odmika od verzije izvirnika in deluje izmed obeh predelav na tem albumu, zato tudi bolj zanimivo. Predvsem je ena bolj zanimivih skladb najdaljša, to je The Pit And The Pendulum, ki se po krajšem flamenco preludiju Inquisitor, razgrne v sedem minutno mračno epsko koračnico oziroma himnični teater z akordnimi odkloni v vodilni frazi, ki jih od Biffa ravno ne pričakuješ, pa vseeno. V komponističnem oziru najbolj razgiban komad, za katerega je kleni Biff dejal, da je to njegov “progresivni” moment skladanja glasbe (od nekdaj je veljal za velikega oboževalca lika in dela legendarnih Yes).
Album je šegav. Ne parodičen, pač pa resno šegav. Rock’n’roll je povezan z dobrim štosom in dobrim žurom in naš Peter Rodney (zvani »Biff«), to pač predobro ve. Tako se tudi odpre album. Bombastično, vabljivo, grabežljivo in seveda prodorno. S skladbo Welcome to the Show, ki nosi AC/DC-jevsko frazo, vendar bi komad brez težav funkcioniral na katerem od Saxon albumov. Tovrstna občutja poglabljajo v nadaljevanju (»No shit Sherlock?«) naslovna skladba (deluje kot na glavo obrnjen Wheels of Steel), pa komada Pedal To the Metal in Hearts Of Steel (o globoki sporočilni pronicljivosti naslovov tih dveh komadov je Biff verjetno razmišljal celo življenje), ki pač zbližujeta njegov solo album z Saxon izdelki, prva z »Wheels Of Steel« in »Strong Arm of the Law« era, druga pa z ero druge polovice devetdesetih (»Metalhead«, »Unleash the Beast«). Komad kot je Me And You nikdar in nikoli ne bi sodil na kak Saxon album, ker je pač ljubezenska baladica. Ob integraciji obeh priredb pravzaprav znova manj zanimiv komad, ki ga je Biff sicer izbral za enega od singlov albuma, vendar dobrodošla integracija, ki opomni poslušalca, da se ta ne spozabi in ne dobi varajočega občutka, kot da posluša le še en Saxon album.
Da pa reč ne bi bila preveč »berljiva«, recimo temu »trivialna«, je Biff zbral ob sebi ekipo ostro nabrušenih glasbenikov, med katerimi izstopa vražji kitarist Fredrik Akesson (Opeth) , ki ne skopari z ultrasoničnimi solističnimi utrgancijami, kar znova hvaležno odklanja album od tega, da bi preveč spominjal na klasičen Saxon album. “School Of Hard Knocks” je produciral Biff Byford osebno in sicer v studiu Brighton Electric (Brighton, Velika Britanija), miks je bil opravljen v studiu Queen Street Studios (Stockholm, Švedska) s strani Matsa Valentina. Na albumu gostujejo Biffovi prijatelji: Phil Campbell (Motörhead, Phil Campbell & The Bastard Sons), Alex Holzworth (Rhapsody Of Fire), Nick Baker (Voices), Dave Kemp (Wayward Sons) in Nibbs Carter (Saxon).
Pričakovati je šlo še bolj rockerski album. Nosi kup rešitev, katere bi bile lahko v hipu uporabljene na Saxon albumih. Ljubitelji železnega vokala Biffa Byforda in nasploh glasbe Saxon bodo enkrat več navdušeni. To je temeljna ugotovitev, kot tudi dejstvo, da gre v vsem za nov zelo dober album, za katerim stoji čislani vokalist, ki je že davno tega prešel v vrsto legende in orjaški skaloviti masiv, čvrsto vpet v gorovje klasičnega metala naše galaksije.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Welcome to the Show
2. School of Hard Knocks
3. Inquisitor
4. The Pit and the Pendulum
5. Worlds Collide
6. Scarborough Fair
7. Pedal to the Metal
8. Hearts of Steel
9. Throw Down the Sword
10. Me and You
11. Black and White
Zasedba:
Biff Byford – vokal, bas kitara
Fredrik Åkesson – kitara
Gus Macricostas – bas kitara
Christian Lundqvist – bobni
Mats Valentin – akustična kitara
Gostujoči glasbeniki:
Phil Campbell (Motörhead, Phil Campbell & The Bastard Sons) – kitara
Alex Holzworth (Rhapsody Of Fire) – bobni
Nick Barker (Voices, Cradle Of Filth) – bobni
Dave Kemp (Wayward Sons) – klaviature
Nibbs Carter (Saxon) – bas kitara
