Izdano pri: Nuclear Blast
Datum izida: 5. 10. 2019
Produkcija: Daniel Bergstrand
Dolžina albuma: 46:32
Poljski black metal velikani Behemoth dandanes po mnenju mnogih predstavljajo glavno ime ekstremne metal scene. Svojo popularnost so dvignili v višave z albumom The Satanist leta 2014, s katerim so opustili death metal in dali prednost black metalu. Izdelek je zaradi dobre produkcije in pompoznosti presegel pričakovanja in dosegel večje občinstvo. Behemoth so ga promovirali kar lep čas. Na turneji, ki se je ustavila v Ljubljani, so ga odigrali v celoti.
Naslednik je nastajal kar nekaj časa. Šef skupine Nergal si mogel vzeti čas, poleg tega ni več tako poln idej, kot je bil pred leti. Edino prednost, ki jo je tokrat imel, je bil finančni zalogaj, s katerim si je lahko zagotovil ponovno album z bogato produkcijo. Vseskozi leto 2018 so Behemoth počasi dražili z novim materialom, ki bo dosegel vsa pričakovanja, kakopak!
S prvimi objavljenimi skladbami so Behemoth dali jasno vedeti, da so s stilom predhodnika zadeli žebljico na glavico, zatorej tu kakšno simpatiziranje z death metalom odpade. So izjeme, a redke. Album se odpre s skladbo Solve, ki je vsekakor temačna. V njej pa je prisoten tudi otroški zbor, ki dela vse skupaj precej kičasto. Zanimiva poteza, a ne učinkuje ravno najbolje.
Prehod v skladbo Wolves Ov Siberia kaj več kot povprečnosti ne napoveduje. Skladba namreč postreže s precej prežvečeno black metalsko godbo. Behemoth delujejo malce rezervirani. Tudi ni pravega preobrata. A do konca pride do izboljšav in izstopa kar nekaj skladb. S skladbo God = Dog dajo Behemoth vedeti, da so se albumu posvetili in pristopili premišljeno. Kljub premišljenosti in dobri produkciji ima album vzpone in padce. Pri skladbah Ecclesia Diabolica Catholica in Bartzabel je z izstopajočim refrenom očitno, da Behemoth ciljajo na velike dvorane. Pompoznost refrena je poudarjena z zborom, ki spominja celo na Therion. Torej, ušesom prijazno in ne ravno ekstremno.
Težava je predvsem v tem, da izdelek ne učinkuje kot celota, temveč določene skladbe bolj izstopajo, medtem ko se pri nekaterih pojavi občutek, da je šlo zgolj daljšanje minutaže albuma. Obenem kar nekaj skladb zveni, kot da je bila skupina brez pravega navdiha, zato je nanizanih kar nekaj poceni black metalskih vložkov. Zaradi uporabe klišejev pa pride tudi suhoparnosti, kar se sliši pri skladbah If Crucifixion Was Not Enough, Angelvs XIII in Sabbath Mater. Edino, kar rešuje zadevo, so kitarske solaže, ki dajejo skladbam malce več življenja.
Več upanja Behemoth dajo s skladbo Havohej Pantocrator, ki se počasi gradi do bolj agresivnega predela, zaključek pa z atmosfero in pompoznostjo doseže vrh. Za tem do konca albuma kaj pretirano izstopajočega album več ne ponudi.
Zvočno je zadeva zelo bogata. Tudi ne zveni sterilno, kar je za poudarjanje mračnosti zelo efektivno. Pri bobnih, ki niso več tako močan faktor kot pred desetletjem, je treba pohvaliti zvok, ki deluje relativno naravno. Poleg kitar je zelo dobro poskrbljeno z zborom in orkestracijo. Zvok je vsekakor bogat. Zatakne se pri Nergalovem vokalu, ki ne premore več prave moči, tako da brez prave globine Behemoth ne zvenijo tako brutalno kot nekoč.
»I Loved You At Your Darkest« je nedvomno izdelek, ki bo novejšim oboževalcem predstavljal vrhunski dosežek, a za starejše oboževalce verjetno kaj več od povprečja ne bo predstavljal.
7/10
Glasbeniki:
Adam “Nergal” Darski – vokal, kitara
Tomasz “Orion” Wróblewski – bas
Zbigniew Robert “Inferno” Promiński – bobni
Skladbe:
- Solve
- Wolves ov Siberia
- God = Dog
- Ecclesia Diabolica Catholica
- Bartzabel
- If Crucifixion Was Not Enough…
- Angelvs XIII
- Sabbath Mater
- Havohej Pantocrator
- Rom 5:8
- We Are the Next 1000 Years
- Coagvla
