Založba: Nuclear Blast Records
Datum izida: 21. 1. 2022
Produkcija: Janne Björkroth
Dolžina: 41.34 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 9.5/10
Battle Beast, finski power metalci, ki delujejo po eni strani ‘podtalno’ simfonično, po drugi pa mešajo v vse skupaj z neverjetno spravljivo spretnostjo najboljše od najboljšega kar izhaja iz estetike komponiranja pop glasbe osemdesetih, predstavljajo svoj šesti studijski album »Circus of Doom«.
Človek niti ni imel pravega namena recenzirati novi album skupine, saj je novih albumov zunaj ogromno in zato vselej trčiš ob težavo komu med njimi dati prednost. No, potem pa se zgodi, da spustiš »Circle Of Doom« skozi slušalke. Žar in srčnost, ki ga seva produkcija, eksekucija, komponiranje, te spravi v pisateljski galop …
Skupini je začela kompasna igla po odhodu Antona Kabanena, ki je naposled zaživel svoje sanje v Beast In Black, nekoliko nagajati, albuma »Bringer Of Pain« (2017) in naslednik ter predzadnji album »No More Hollywood Endings« (2019), pa tako nista v celoti izpolnila pričakovanj. Kazalo je, da so Battle Beast povedali svoje. In potem pride »Circus Of Doom«, ki z vehemenco povsem brezsramno in brez kančka spoštovanja zavrača tovrstna namigovanja. Skupina je z njim do tega dne spravila od sebe najbolj zrel album. Na njem je pravzaprav ‘uporabila nekaj Kabanenove glasbene filozofije’ komponiranja ter položila na trakove perfektno zmes simfoničnosti, pompa in bombastike pop glasbe osemdesetih, ki ju je izjemno spretno in spravljivo vmešala v svojo izhodno power metalsko retoriko. Album »Circus of Doom« je v tem oziru izjemno dobro uravnovešen in jurišniki oziroma ‘že kar stresno’ grabežljive power metalske himne nabite z ultra-muzikalnim pompom in hipnotično popadljivo grabežljivostjo, z atmosferičnimi vrhunci v refrenskih napevih, ki v muzikalnosti z lahkoto kradejo pozornost drug drugemu. Rušijo druga za drugo preko celotnega albuma. Vrhuncev ni, ali drugače povedano, vsi komadi so vrhunci. Točneje, favorite albuma izbirate sami.
Otvoritev albuma z naslovno skladbo je takoj zadetek polno, saj med vsemi točkami albuma nekoliko izstopa. Vanjo so pretanjeno vmešali elemente šansone, naslovna skladba pa bi lahko bila v drugačnem produkcijskem okolju primerna tudi za glasbeno podlago filmov Jamesa Bonda iz osemdesetih. Skratka. Album zgrabi takoj. Z otvoritvijo in drži poslušalca pri sebi čvrsto v vseh dobrih 41 minutah glasbe, kolikor jih album poseduje. ‘Manj je več’ – aksiom glasbenega komponiranja, ki so ga Battle Beast to pot naravnost briljantno kapitalizirali.
Vse je tam kjer mora biti. Fraze. Niz domiselnih fraz. Razvoj melodij s fascinantno gradacijo vzdušij preko kitice, predrefrena v eksplozivno bombastični refren. Wings Of Light je v tem oziru prav a mala šola komponistične perfekcije. A potem ji sledi Master Of Illusion in za njo pride Where Angels Fear To Fly, človek postane v racionalnem analiziranju in predalčkanju, iskanju potencialnih vzporednic, preklemano zmeden. To je le izkazilo izjemne komponistične nabrušenosti in dovršenosti albuma kot celote. Voltaža in grabežljivost v izrednem dinamičnem razvoju dogodkov niti za hip ne popuščata. Dodajanje zborovskih napevov, opremljanje s simfoničnimi ornamenti in klaviaturami v pravih odmerkih in v odličnem produkcijskem razmerju s power metalskim fraziranjem. Tu so nekatere izjemno spretno postavljene modulacije v ‘mid-eight’ pasažah, ki skrbijo za dodatne atmosferične prevrate in vzdržujejo visok nivo dinamičnega pretoka dogodkov. Bend je tokrat z neverjetno vztrajnostjo in ambicioznostjo pilil in detajliral album, ki je do tega dne najbolj zrel izdelek skupine.
Na vokalu poveljuje skupini izjemna pevka Noora Louhimo, ki že od dne priključitve (na drugem oziroma istoimenskem albumu skupine), ostaja poglavje zase. Pevka sodi v samo špico vokalist, ki se preizkušajo v heavy metalu (govorimo o normalnem petju) in dejansko drži pretekle Battle Beast izdelke prav zavoljo svoje karizme in vokalne moči, v nenehni privlačnosti za preizkušanje tudi s strani tistih, ki se s skupino šele spoznavajo. Circus of Doom je album, ki je v komponističnem oziru skozi vse točke zasnovan tako, da omogoča Noori ekspresivni maksimum, ali da ‘ublažim’, optimum. Refrenski napevi grabijo ob njenem dotiku muzikalnega oblikovanja verzov, naravnost osupljivo.
Finci so znani po tem da jemljejo najboljše iz glasbene retorike popa osemdesetih in to pretkanno vgrajujejo v metal. Kup je skupin, ki so brezgrajne v tem početju. Tuple, Leverage, Brother Fairtribe, Stratovarius (preverite samo komad Hunting High And Low) reč pa gre tudi tako daleč, da se tem karakteristikam težko izognejo tudi ekstremnejše skupine tipa Amorphis in Insomnium. To je zapuščina, to je karakter – lahko rečemo kar glasbeni karakter same finske nacije. Battle Beast se s peresno lahkoto pridružujejo naštetim, z najnovejšim albumom »Circus of Doom«, pa so v tem oziru dostavili enega najbolj dovršenih in komponistično najbolj zrelih albumov svoje, več kot petnajstletne kariere. »Circus Of Doom« je album, ki ga bodo ljubitelji power metala uvrstili zelo visoko. V zgornji rang najboljših albumov tega žanra izdanih v letošnjem letu. To je mogoče trditi že sedaj, ko se je leto 2022 komaj začelo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Circus Of Doom
02. Wings Of Light
03. Master Of Illusion
04. Where Angels Fear To Fly
05. Eye Of The Storm
06. Russian Roulette
07. Freedom
08. The Road To Avalon
09. Armageddon
10. Place That We Call Home
Zasedba:
Noora Louhimo – vokal
Janne Björkroth – kitara, klaviature
Juuso Soinio – kitara
Eero Sipilä – bas kitara
Pyry Vikki – bobni
